9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Cherchez la femme, pardieu! Poiščite žensko, zaboga!

Poleg že več desetkrat premlete škodljivosti sporazuma, ki ga sama označujem za sporazum o genocidu nad belci in krščansko civilizacijo, je v tem tednu Marjan Šarec, ki je kot rezultat naročila upravljavcev udbovskega denarja postal predsednik vlade Republike Slovenije, v slovenski prostor uvedel tudi javno zaničevanje žensk in požel celo nekaj odobravanja od sicer povsem normalno usmerjenih moških. Končno prihaja na dan njegova narava, za katero so brez dvoma vedeli vsi oni, ki so ga izbrali kot že četrto marioneto v RS. Tisti, ki jim Slovenija ni bila intimna opcija, vztrajajo pri svojem cilju. Uničiti državo, uničiti Slovence. Za to svojo vizijo imajo tudi dovolj denarja. S tem denarjem si kupujejo medije, razne inštitute ipd. Informacija, da novinar stane 100 evrov za dva tedna pisanja, baje drži, so mi potrdili znanci, ki se na te zadeve spoznajo. O tem sta tudi one, ki so mislili, da gre za blodnjave “princa teme”, kot imenujejo najbolj zaslužnega za samostojno državo in uvedbo zametkov demokracije, lahko prepričala Igor Omerza in Rado Pezdir z najnovejšo knjigo. Bojim se sicer, da je mladi ne bodo brali, ker jim je vseeno, malo manj mladi pa so rezultat šolanja učiteljev, ki še vedno negujejo kult Tita in kot taki verjamejo v pravljično življenje v Jugoslaviji, ko je za vse poskrbela država. Tudi za dopust in preživljanje prostega časa z mešalcem za beton in zabojem piva. Pa vendar, mogoče bo ta knjiga vsaj dvomljivcem odprla oči, če že prepričanih ne bo spremenila.

Ker je marakeški pakt, dogovor, deklaracija, karkoli že, sprožil neugoden odziv javnosti, je Šarec presodil, da je “veseli december” primeren čas, da osreči javni sektor in upokojence. Že same obljube so bile dovolj, da so ljudje pozabili, da poteka proces prodaje (ironično je, da ga vodijo tisti, ki jim je bilo pivo nacionalni interes) naše samostojnosti, proces uničenja naroda, ki je preživel vrsto bolj ali manj krutih okupacij, ki se je svoje čase uspel postaviti po robu celo Otomanskemu cesarstvu in JLA. Pozabili so, da vlada na stežaj odpira vrata nasilju, revščini, nekulturi, zaničevanju … Za nekaj obljubljenih srebrnikov so pogledali stran. Tudi niso opazili, da gre vendarle samo za obljube višjih plač in pokojnin, torej nekaj, kar vlade in njenega predsednika do sedaj še ni zavezovalo. Ko prodaš svojo dušo, svojo domovino za pest srebrnikov, si slabši kot Juda. In ker je Marjan Šarec, ki mu nikakor ne pritiče naziv predsednik vlade, ugotovil, da ljudje, navkljub temu niso na njegovi strani, je našel nekoga, da se bo preprosto ljudstvo lahko ukvarjalo z njim oziroma v tem primeru z njo.

Kamenjanje žensk se vrača kot kulturna obogatitev

Gre za Alenko Bratušek in gre za hkratno javno ponudbo stranki NSi. Dobre svetovalce ima mali hitler iz Kamnika! Ne sicer za nacionalno varnost, ampak za lastno preživetje. Že tako nepriljubljeno Alenko Bratušek, ki jo je ista udbomafijska naveza potrebovala za sestavo vlade, je privezal na pranger in jo izpostavil javnemu posmehovanju. Moški, tudi na t. i. desni strani, so mu, vsaj nekateri, zaploskali. Pokazal je, da je odločen predsednik vlade. On je ne samo macho, ki bo žabo vrgel nazaj v mlako, temveč tudi tisti »dobri mož«, ki bo decembra delil bonbončke med bolj ali manj sestradano ljudstvo. On bo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, vse v enem, on bo dajal tistim, ki jih bo določil in kolikor bo določil, in vsa hvala in slava pripadata izključno njemu. Sram me je bilo, sram za vse tiste, ki so napadu na Alenko Bratušek javno zaploskali. Ki so mu na ta račun odpustili izdajo z marakeškim genocidom, zahtevo po uvedbi cenzure, kar pa je dejansko že izpeljanka tega “nezavezujočega” dokumenta. Sram za vse, ki mu odpuščajo prazno govoričenje.

Foto: STA

Nikoli nisem in ne podpiram Alenke Bratušek. Njeno dobrikanje upokojencem, kot da jih plačuje iz svojih prihrankov, je zame neokusno. Pa vendar. Štela je, da je nekaj, kar so dogovorili v koalicijski pogodbi, zaveza, nekaj, kar lahko objavi kot dogovorjeno. Seveda je hotela pridobivati politične točke, ki ji jih je sedaj, na veselje moralnega in dejanskega poraženca teh volitev Karla Erjavca, odvzel Šarec. Pri tem so vsi spregledali več kot komično vlogo predsednika ZDUS Sušnika, ki je za svoje navdušenje dobil dve po prstih in je naslednji dan tudi sam vrgel kamen v Alenko Bratušek. Vsi moški blizu vlade so jo kamenjali, zaenkrat le verbalno. S podpisom genocidnega akta pa bomo verjetno tudi v živo gledali, ko bodo to izvajali skupaj z novimi državljani. Kamenjanje žensk, nekaj, proti čemur je nastopil naš Bog, se namreč ponovno vrača kot oblika kulturne obogatitve.

Po uporabi odvrzi …

In ne pozabite, Judež je z govornice parlamenta pozval NSi, da vstopi v vlado in s tem dal jasno vedeti SAB, da je ne potrebuje več, in dobil tudi javno od NSi odpustek. Ne samo z besedo za prazno govoričenje, temveč tudi z dejanjem, in sicer z nepodporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. NSi namreč ne podpira posvetovalnega referenduma, sklicujoč se na leto 2003, pri tem pa pozablja, da je sama nastala ravno zaradi tega, ker njena prednica SKD skupaj s tedanjo SLS ni upoštevala rezultatov referenduma o večinskem volilnem sistemu. Koliko škode je to prineslo Sloveniji, ni mogoče niti izmeriti. Sedaj njena naslednica to povzroča ponovno. Torej, zapomnimo si, ne nasedajmo lažnim prerokom. Stranka NSi ne ve, ali je desno, v sredini, ali levo, ali jo SDS dviguje ali jo uničuje. NSi, lahko vam prišepnem, ste tam, kjer globoka država želi, da ste. In tam boste tudi ostali, dokler vas ne bodo potopili. V državi pa je nastopil čas, da se ustanovi stranka, ki bo nepreračunljivo zagovarjala krščanske vrednote, ne pa Cerkve kot institucije, ki je že prevečkrat izdala slovenski narod. Ali je ta stranka že SLS, ne vem. Lahko bi bila. Predsednik, ki je v mladosti grešil, se je morebiti iz tega tudi kaj naučil.

Nikoli pa ne zaploskajte Marjanu Šarcu, ker nikoli niti slučajno ne bo obstajal razlog za še tako kratko navdušenje nad njim! Če bo potopil svojo partnerico, bo to storil zato, da bo poveličal sebe. On ni predsednik vlade, ki smo ga izvolili, on je izdelek, ki ga je naredila ob pomoči medijev globoka država. Mislim, da takim lahko mirne duše rečemo “papirnati robček”. Po uporabi ga bodo odvrgli. Tako, kot so odvrgli tudi vas, že leta 1945, naslednjič leta 1992, ko so z Depalo vasjo odstranili Janeza Janšo. Namesto njega vam ponujajo šarce, cerarje, erjavce, jankoviće, golobiče, kresalove …

Ali jih boste še naprej vedno znova kupovali, pa je seveda odvisno od vas samih.

Lucija Šikovec Ušaj

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine