V teh dneh se izteka javna ponudba za nakup delnic državne Nove Ljubljanske banke (NLB). Začelo se je 29. oktobra, izteklo se bo danes. NLB je objavila tudi prospekt, v katerem je določen cenovni razpon za delnico, in sicer med 51,50 in 66 evrov. S tem se je tudi uradno začela prodaja delnic po metodi IPO, končna cena za delnico naj bi bila znana jutri.
Prodali naj bi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico. Mali vlagatelji naj bi kupili 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalni vlagatelji.
Pri tem je skrb zbujajoče, da potrjeni cenovni razpon za delnico predstavlja le od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB. Kaže tudi, da je celotna vrednost NLB ovrednotena na vsega 1,03 do 1,32 milijarde evrov.
Cena za delnico je postavljena zelo nizko, kot razlog pa navajajo, da razmere na trgu za prodajo banke v tem času niso najboljše.
“Prodajajo nam osrednjo državno banko NLB in – zanimivo − nič več ne vpijejo o nacionalnem interesu ali državni srebrnini.”
Ob vsem tem ne moremo mimo tega, da smo davkoplačevalci že najmanj dvakrat sanirali NLB, nazadnje decembra 2013, ko je vlada Alenke Bratušek banko dokapitalizirala z 1,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Ker bi to lahko šteli za državno pomoč, je Bratuškova Evropski komisiji obljubila, da bo država banko prodala. Po prvotnih zavezah bi jo morali prodati do konca leta 2017. Nato smo bili priča številnim odlogom pa tudi vpitju, da razmere na trgu niso najboljše in podobno. Zdaj smo končno prišli do prodaje, kaže pa se, da bomo tokrat res veliko izgubili. Lani so bile namreč razmere na trgu bistveno ugodnejše od letošnjih. Banko bi lahko prodali bistveno dražje, s tem pa davkoplačevalcem povrnili del tistega, kar smo doslej prisilno vložili vanjo.
Nič pa ni več slišati niti o nacionalnem interesu niti o državni srebrnini. Stvari potekajo mirno, zato lahko opravičeno sklepamo, da je globoka država našla vlagatelje po lastni meri, ki bodo do banke prišli po ugodni ceni.
