Piše: Vančo K. Tegov
Zdaj smo v zanimivem prehodnem obdobju: klasični poletni “čas kislih kumaric”, ko mediji vseh vrst, rumeni zeleni, rdeči, polnijo prostor in eter z lahkotnimi, manj perečimi zgodbami, s porokami dolgoletnih koruznikov, ko putane priložnostno nedolžne ratajo, ker so politiki in javne ustanove na dopustu — se pogosto jeseni prevesi v “čas političnih kislih kumaric”, ko se po vrnitvi v prestolnice vsi trudijo, da bi znova sproducirali dramo.
Poletni toni ob kislih kumaric so lahkoživi kot bodoča »prva » dama, jesenski bodo rumenkasto rjavi ki spominjajo na poletno pretiravanje in bo rezultiralo v po moralističnih »driskah« pri trenutnih nižje razrednih političnih igralcev, ki jih je prinesla ulica v in dvignila na podest moralno degradiranih in popolnoma disfunkcionalnih za življenje in dogajanje v državi.
Poleti gre bolj za pomanjkanje vsebine in pretirano napihovanje banalnosti. Slovenija in dobršen del dirigiranih, plitvih in poltronskih medijev imajo prav to nalogo, da poneumljajo sledilce z neumnostmi »posebnega« pomena.
Če sam lahko sklepam po dogajanju zadnjih let, obstaja precejšnja verjetnost, da bo jesenski politični ritem hitro presegel običajno mero zaradi predvolilnih priprav, napetosti v koalicijah, eni bodo bolj pametni kot drugi, eni bodo priznavali napake v koaliciji drugi bodo naštevali uspehe za katere so zaslužni predhodniki, pa tudi globalnih kriz, ki vplivajo na lokalno politiko. To pomeni, da bo “jesenski čas kislih kumaric” morda videti kot poletje, le da z več kostimi in bolj resnimi obrazi.
Prvi september na političnem dvorišču bo takšen kot so prvošolčki na šolskem dvorišču. Eni bodo komaj čakali da se oglasi zvonec prve parlamentarne drame s »klopotcem« da se posedejo in da komaj čakajo da spravijo mentalne »biserje« in modrosti ki sojih nabrali iz srednjega Jadrana ali Kvarnerja
Ali drugače povedano nekateri z bleščečimi mapami in samozavestjo, kot da bodo danes rešili državo, drugi s kislimi obrazi, kot da jim je nekdo čez poletje pojedel ves proračun.
Na sredini dvorane je stal predsednik vlade – poker face, oči skrite za očali, v roki pa lista “Dogovori po dopustu – neuradno”. Del proračuna bo šel za vas, se pravi zame, kot bi rekel v svojem narečju, »ma se bom poroču szi Tinu ki sem jo jemo za konkubinu«, ali da bodo s tem dvignili svoj slab politični rejting za morebitne kasnejše politične borbe.
Vsakokrat, ko bo kdo omenil “reforme”, bo rahlo trznil, a bo ostal brezizrazen. Brezizraznost ki meji na politično retardiranost. Pravzaprav kot šahist, ki čaka, da nekdo premakne figuro na napačno polje.
In se bo olimpijada neumnih, slabih potez, preko prvih poskusov serviranja ambicioznih predlogov, da jih spremenijo v nekaj uporabnega se bo sprevrgel v očitno pravšnjo in pravilno kritiko, da bodo drugi to za predlagatelje spremenili in prelili njihovo politično čorbo, župo s kislo omako kritik, da postala slabo prebavljiva in neužitna, v tem času pa drugi in tretji pa so le tiho srkali kavo in čakali, da se v kuhinji politike kaj zares skuha.
Politični zvarek ali žlobudra, ki ima namen kosilo postati( pa ne za tiste s slabim želodcem) bo vrela in tu pa tam bo iz lonca vrglo ven kakšno zeleno ali napol gnilo sestavino teatra ki smo mu priča od aprila 2022 pa do sedaj.
Že za oktober(rahlo prehitro) lahko rečem da bo politični lonec že na veliko spuščal skozi razpoke. Eni bodo bežali kot podgane s »Titanica« drugi pa nazaj v njim nekoč ljube in varne službe.
Do oktobra bo kipelo. In marsikomu prekipelo….
