V tem času, ko praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa, je morda zanimivo primerjati njega in »zavetnika« komunizma Karla Marxa. Jezus se je rodil v zelo skromnih okoliščinah, medtem ko se je Marx rodil v ugodnih okoliščinah. Jezusa iz Nazareta imenujejo princ miru, kar zlahka primerjamo z Marxom, ki je predlagal nasilje. Kot pravijo: o nekom lahko veliko poveš, če veš, kdo so njegovi prijatelji in podporniki.
Jezusa so podpirali njegovi učenci in dve Mariji. Vsi, razen Jude Iškarijota (in celo ta je hitro obžaloval svoje dejanje), so bili občudovanja vredni ljudje, ki so svoje življenje posvetili zavzemanju za uresničevanje miroljubnega evangelija Jezusa Kristusa.
Marxov prijatelj je bil Engels, med Marxovimi občudovalci pa so bili Lenin, Trocki in Stalin. Vsi vemo za poboje boljševikov in za Stalinove zločine, da poznejših nasilnih primerkov, kot so Mao Zedong, Tito in Pol Pot, niti ne omenjam. Ali novejših, kot sta Castro in Chavez. Jezusova družina je bila prisiljena oditi v izgnanstvo, enako velja tudi za približno milijon Rusov – po komunistični revoluciji – in milijone Kitajcev, ki so pobegnili pred Maom. V zadnjem času sta Chavez in Maduro od tri do štiri milijone Venezuelcev pripeljala do tega, da so si zatočišče poiskali v tujini, Castro pa je v izgnanstvo pognal nekaj več kot milijon Kubancev. Seveda, Marxa so zaradi njegovega nesprejemljivega vedenja spodili iz treh držav, vendar je imel srečo, da je našel zatočišče v strpni Angliji.
Mao Zedong, kitajski komunistični voditelj odgovoren za smrt vsaj 65 milijonov ljudi (vir: twitter)
O nekom lahko veliko poveš tudi glede na to, kakšen značaj ima. Jezus je bil ponižen, pošten, strpen in zaupanja vreden. Glede na čas, v katerem je živel, je bil tudi dobrohoten do žensk in toleranten do grešnikov.
Marx je bil aroganten, nepošten, nevreden zaupanja in zavajajoč ter ni najlepše ravnal z ženo. Njegov prijatelj in premožen pokrovitelj Engels je hkrati živel dvojno življenje; delno je bil tajni revolucionar in delno član dobro stoječe meščanske družbe v Manchestru, kjer je bila njegova družina delničarka uspešne tovarne. Mimogrede, nobenih zapisov ni, da bi bil Engels med industrijsko revolucijo v Veliki Britaniji zelo zgleden v odnosu do svojih delavcev. Imel je nenavadno družinsko življenje; za Marxa, njegovo družino in njegove raznovrstne privržence je zapravil pravo bogastvo. Nasprotno pa Jezus Kristus nikoli ni imel bogastva. In krščanske družine v industrijski Veliki Britaniji, kot so družine Fry, Rowntree in Cadbury, so bile pri skrbi za svoje delavce veliko boljše od Engelsa.
Karl Marx (na sliki skupaj s Friedrichom Engelsom) je v Komunističnem manifestu leta 1848 pisal, da je treba odpraviti institucijo družine, prav tako pa so marksisti goreče nasprotovali konceptu naroda na podlagi etnične pripadnosti.
V nasprotju z orgijo smrti, ki je obkrožala marksizem, je Jezus Kristus navdihoval velika človekoljubna dela ter velika umetniška dela v slikarstvu, literaturi, kiparstvu, arhitekturi in glasbi. Jezus Kristus je tudi navdihoval moške in ženske, da svoje življenje posvetijo družbeno koristnim stvarem, kot sta medicina in pomoč revnim. Številne ugledne, svetovno znane bolnišnice so bile ustanovljene kot krščanske ustanove, v Londonu denimo St Mary’s Paddington, St Bartholomew’s City, St Guy’s Southwark, West Thomas’s Bridge in mnoge druge. Jezus Kristus je pokazal, da resnična družbena moč izhaja iz zgleda in vere – in ne, kot so rekli komunisti, iz kapitala.
Marx, Engels in Lenin so za svoje načrte uporabljali besede oziroma besedne zveze, kot so prisilno strmoglavljenje, nasilna revolucija in zatiranje, medtem ko je Jezus Kristus uporabljal samo besede miru. Vnovično branje blagrov iz Pridige na gori pokaže, da je Jezusov moralni nauk dramatično nasprotje komunističnim metodam.
Ko se torej na božič spominjamo rojstva Jezusa iz Nazareta, bi morali biti hvaležni, da nam je zapustil besede modrosti in miru.
Vsem bralcem želim srečen Božič.
Keith Miles
