Po dobrem mesecu dni se je danes spet nadaljevalo sojenje v zadevi Trenta. Seveda brez epiloga, kajti v decembru bo sledilo še zaslišanje sedmih izvedencev, povezanih z gradbeništvom in nepremičnin.
Tokrat se je že pred začetkom sojenja pred sodiščem zbralo nekaj protestnikov, zato so tudi število varnostnikov na sodišču tokrat povečali. In si domislili tudi zvijače: če je v preteklosti sojenje v zadevi Trenta potekalo v dvorani št. 19 v pritličju (kar je sicer precej prostorna dvorana – in tudi tokrat je bilo napovedano, da bo sojenje tam), so si očitno tik pred zdajci »premislili« in sojenje prestavili v utesnjeno sobo v prvem nadstropju. Kar pomeni, da so na sodišče spustili kvečjemu tri predstavnike javnosti, poleg novinarjev, se razume. Skratka, zvijačnost, ki so jo nekateri že vajeni iz časa sojenja dr. Milku Noviču.
Na sami obravnavi je bila najprej zaslišana nekdanja stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar, vendar je bilo zaslišanje dokaj kratko in ni prineslo kakšnih pretresov. Precej daljše pa je bilo zaslišanje nekdanjega komercialnega direktorja Imosa Mitje Majnika, ki pa se je v glavnem skliceval na izjave, ki jih je dal ob preiskavi NPU leta 2005. Torej pred skoraj dvajsetimi leti, kar pomeni, da se številnih podrobnosti ni več spomnil in je večina zaslišanja temeljila na branju starih zapisnikov.
Za javnost so bili verjetno zanimivi zgolj vmesni posegi tožilcev. Luka Moljk, sicer namestnik vodje Specializiranega državnega tožilstva, je Majniku postavil nekaj vprašanj, ki so Majnika nervirala. Očitno brez potrebe, če drži, da je bila sodba v zadevi Trenta verjetno napisana že leta 2011. Namreč, tožilska stran, ki jo poleg Moljka zastopa še Boštjan Valenčič, še vedno vztraja pri dejstvu, da je nekdanje Janševo posestvo v Trenti del Triglavskega narodnega parka, brez možnosti dovoza z avtom (kaj šele za gradbene stroje) in – brez komunalnih priključkov. Kar pomeni, da bi moral Imos takšno zemljišče kupiti za smešno nizko ceno, če bi ga sploh kupilo. Češ, saj ga tako ali tako ni bilo mogoče uporabiti za kaj drugega kot za pašnik.
Vendar je Majnik takšne trditve ovrgel. Kot pravi, so zemljišče želeli razviti kot projekt in sicer dolgoročno. Načrtovali so razvoj lovsko-turistične dejavnosti, tudi izgradnjo apartmajev v mejah zakonske možnosti, pa tudi lesenih hišic, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Kasneje so ti načrti tudi zaradi neugodnih razmer na trgu nepremičnin padli v vodo, Imos je šel v stečaj, zemljišče pa je bilo prodano naprej. In to ne za bistveno manjšo vsoto kot je bilo kupljeno. Kar že samo po sebi spodbija obtožbo, da se je Janez Janša pri menjavi manjšega stanovanja ter zemljišča v Trenti okoristil na račun Imosa in njegovega direktorja, sicer prvoobtoženega Branka Kastelica. Navsezadnje pa je bilo že na prejšnjih obravnavah pojasnjeno, da »oškodovanje« Imosa zaradi zemljišča v Trenti sploh ni vplivalo na dejstvo, da je šel Imos v stečaj, saj se je Imos ukvarjal z veliko bolj glomaznimi projekti.
Majnik je sicer glede vprašanj, ali se spomni cenilke Nikolaje Kogovšek Gilčvert, pojasnil, da se je spomni kot cenilke, ki so jo najemali nekateri lastniki nepremičnin, ko so jih ponujali v prodajo Imosu. Šlo pa je za to, da so s cenitvami hoteli doseči čim večjo kupnino. V tem primeru Imos teh nepremičnin ni kupoval, tudi ni naročeval cenitev pri omenjeni cenilki, je pojasnil Majnik.
Po Majnikovih trditvah je bila cena nekdanjega Janševega zemljišča v Trenti za Imos ugodna, odločitev o nakupu pa je sprejel kolegij vodstva Imosa. Zemljišče si je ogledal tudi osebno, izvedljivosti projekta pa ni preverjal. Če bi ocenjevali vsak bodoči projekt posebej, se Imos s temi posli ne ukvarjal. Kar pomeni, da je bilo pri teh poslih tudi nekaj tveganja. Sam je tudi izdeloval strukturo cen in zajel vse dejavnike, povezane z nepremičninami.
Na vprašanje Branka Kastelica, ali bi takšno zemljišče prodal za toliko, kolikor znaša najnižja cenitev, je Majnik odgovoril negativno. Ker je po njegovo ta posest vredna precej več.
Medklic: četrt čez enajst je bilo slišati sirene skozi okno in sicer dvakrat. Pogled na spletno stran spin112 pa ni pokazal ničesar, saj dispečerji stavkajo (mainstream mediji pa so to za varnost države zelo nevarno situacijo – zamolčali).
Sojenje se je za danes zaključil nekje deset minut pred dvanajsto uro. Nadaljevalo se bo na Miklavževo, torej 6. decembra, ko naj bi zaslišali izvedence, ki jih je skupaj sedem. Eno izvedenko pa naj bi zaslišali 19. decembra, torej tik pred božičem.
In še to: ravno danes je skupaj z rojstnim dnem blaženega Antona Martina Slomška praznuje celjska stolna cerkev sv. Daniela, saj je danes obletnica njene posvetitve.
Janša na protestnem shodu: Spet se bližajo volitve!
Janša na protestu: “Sodnika Radonjića sodno preganjajo, ker je sodil pošteno v zadevi Milko Novič in ga oprostil umora Janka Jamnika iz Kemijskega inštituta. Zbiram denar na dražbi za plačilo mojih sodnih stroškov. Če bo kaj ostalo, bo šlo za pomoč Radonjiću.”
(ZDAJKAR) Protest proti politično montiranemu procesu proti Janezu Janši pred sodiščem v Celju. Okoli 1.000 ljudi, ki želijo poštenega sojenja, ne pa krivosodja. pic.twitter.com/xvF0cjv1GR
Prvak SDS Janez Janša je izpostavil, da se spet bližajo volitve. “V Slovenija levica na volitvah še nikoli ni zmagala pošteno. Vedno so goljufali na tak ali drugačen način.” Največkrat po njegovih besedah z zlorabo tako imenovane pravne države, z zlorabo sodišč. “Za temi vrati, v verjetno najmanjši dvorani, ki obstaja na tem sodišču, poteka nov politični proces. Tukaj se ne sodi samo meni, ampak trem ljudem. Zna kdo našteti drugi dve osebi?”, je povprašal zbrane. Kot je dejal, sam tukaj sploh ni prvoobtoženi. To je namreč Branko Kastelic, drugi pa Klemen Gantar. “Mi smo se pravzaprav spoznali šele tukaj. Tudi novinarji ne postajo ostalih dveh, ki sta obtožena”. Oba sta po njegovih besedah kolateralna škoda, ki ju je potrebno obsoditi, da se lahko obsodi tudi njega.
Janša: Sodba je bila v bistvu napisana prej, preden je to sploh prišlo do sodišča
Janša na protestu: Za temi vrati neka sodnica, ki ni bila na vrsti, in neki sodniki porotniki, ki niso bili na vrsti, pa so poskrbeli zanje, da so prišli na vrsto, se že od junija naprej zaslišuje na desetine prič in se jih sprašuje, koga so srečali pred devetnajstimi leti. Hkrati pa v sodnem senatu sedi sodnik porotnik, ki se ni spomnil, da je pred nekaj leti oziroma nekje v tistem času kandidiral za LDS. V sodnem senatu je šefica pravne službe velenjske občine, ki jo je tja postavila sedanja ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ona je seveda najbolj neodvisna tukaj. Nihče med njimi ne bi smel biti v tem senatu, pa so jih kljub temu postavili. In to enostavno zaradi enega stavka, ki ste ga lahko prebrali pred dnevi, ko je nekdo razlagal, kaj mu je dejal pokojni Danilo Slivnik. Ko je slednji v času, ko se je začenjal drugi montirani proces Patria, srečal takratnega moža ministrice za notranje zadeve gospoda Senico, ki mu je tedaj dejal: “Sedaj smo pa našli sodnico, ki bo obsodila Janšo”. Tudi tukaj so postavili senat, ki nas bo obsodil. Sodba je bila v bistvu napisana prej, preden je to sploh prišlo do sodišča. Ne bi smelo biti ovadbe, ne bi smelo biti obtožnice, ne bi smelo biti procesa. Ko bo nekje, na nekem sodišču, ta sodba zgrmela, tako kot je zgrmela Patria, se bo vse to zdelo normalno.
