Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Sprejet predlog dopolnitve kazenskega zakonika na odboru DZ za pravosodje, ki skrajšuje zastaralne roke, je med poslanci dela opozicije sprožil presenečenost in ogorčenost. Mnenja so bila odklonilna, Jelinčiču pa očitajo noveliranje napačnega zakona. V tokratni oddaji Tema dneva je komentar na zadevo podal prav Zmago Jelinčič Plemeniti, ki meni, da je dopolnitev nujno potrebna za zmanjšanje situacij kot “Na eni strani se z daljšimi postopki med ljudmi ustvarja negativno vzdušje”, po drugi strani pa se zadeve v primeru Balkanski bojevnik in Zoran Janković na hitro uredijo, da padejo in da potem še država odplačuje odškodnine ali pa se to briše na naš račun”.
Z novelo zakona se določajo procesni roki za izvedbo določenih faz predkazenskega postopka na način, da se v 90. členu kazenskega zakonika dodata dva odstavka. S prvo spremembo kazenski pregon ne bi več bil dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka. Druga sprememba pa predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let.
Zmago Jelinčič Plemeniti meni, da je potrebno na splošno skrajšati vse postopke, saj, kot pravi, “dolgi postopki kažejo na več stvari, in sicer se najprej človek vpraša, ali je izobrazbena struktura tistih, ki vodijo na sodni veji oblasti, ustrezna, da lahko speljejo te zadeve ali jih ne morejo, druga varianta pa je, da nekatere zadeve namerno vlečejo, da potem pade zastavica in je zadeva ad acta in tretja zadeva je vprašanje, ali nekdo zaradi političnih razmer določene nepomembne zadeve vlečejo, da se tvori eno vzdušje med ljudmi, ki pa ni pozitivno”, kot primer navede svojo osebno izkušnjo, ko ga je zaradi domnevnega podtikanja bombe sodišče obravnavalo 15 let, dokler ni ugotovilo, da je popolnoma nedolžen.
Dopolnitve kazenskega zakonika so bile glede na pretekle primere nujne
“Na eni strani se z daljšimi postopki med ljudmi ustvarja negativno vzdušje” po drugi strani opozori na primera Balkanski bojevnik in na zadeve z Zoranom Jankovićem, kjer pa “na hitro se zadeve uredijo da padejo in da potem še država odplačuje odškodnine ali pa se to briše na naš račun”. K predlogu dopolnitve zakona so pripomogli tudi primeri Andreja Magajne in Milka Noviča, ki ju je sodstvo po krivem mrcvarilo kar nekaj let. Jelinčič na to pritrdi, doda pa še dve stvari, ki sta po njegovem mnenju pomembni, in sicer: “sodniki ne bi smeli imeti trajnega mandata in bi morali biti kazensko in finančno odgovorni za napake, ki jih naredijo in seveda, preveriti bi bilo treba ali so ali niso ali imajo diplome ali niso”. Da je prepoved kazenskega pregona po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja razlog za skrb, da bi primeri zastarali že prej, Jelinčič zanika, saj meni, da je obdobje dveh let popolnoma dovolj časa, da sodniki ali tožilci pripravijo dokumente, “pri nas pa se dogaja to, da določeni sodniki ali tožilci, se jih poleti vidi, ko ob 12 uri grejo na trg, da dobijo še ‘tabolš’ solato.”
Foto: Nova24TV
Odklonilna mnenja, od KUL-ovcev podpore ne pričakuje, oglasil se je tudi 8. marec
“S strani KUL opozicije nikakor ne bomo dobili podpore, to je iluzorno mislit, dejstvo je, da so oni na strani vseh tistih, ki so proti spremembi zakona, ker še vedno mislijo, da bodo mleli kot so to do zdaj.” Ob tem pa opomni, da je sprememba kazenskega zakonika nujna, saj sta primera Kangler in Janković to tudi jasno pokazala. Nadaljuje s tem, da se ” kazenski postopki rešujejo ad personam, nekateri imajo odprta vrata, nekateri kot sem slišal celo določajo, kateri sodniki bodo obravnavali njihov primer, nekateri pa se morajo branit za vsako zadevo za hišico za ptiča”. Noveliranje zakona ni dokončno, možne so tudi dopolnitve in izboljšave v prihodnosti.
Inštitut 8. marec je na družbenih omrežjih objavil fotografijo z napisom: “Proti zakonu, ki omogoča konec postopkov gospodarskega kriminala, v katerih sta tudi Počivalšek in Janša. Smo pripravljeni iti na referendum. Ste z nami?” nad sliko pa zapisalo “Pred volitvami še en referendum? Tudi prav.”
Omenjena objava oziroma zapis znova potrjuje, da na Inštitutu 8. marec ne poznajo niti osnov, kar smo videli na njihovi zadnji “konferenci”, naj ponovimo besede Borisa Tomašiča: “Pojma nimate, o čem govorite, pa sklicujete konference in zakone boste spreminjali!” In na kar nakazuje tudi komentar Metoda Logarja, ki je pod objavo zapisal: “Eno vprašanje, kdaj je bil sprejet ta zakon? Prosim za odgovor.”
Predsednik vlade Janez Janša se je držal vseh dogovorov
“Moram rečt, da je gospod Janša absolutno držal svojo besedo, vse kar smo se dogovorili je narejeno, moram pa povedati, da je, saj tudi objavljam na Facebook-u, spisek zadev, ki so bile narejene tudi s pomočjo SNS. V kolikor naših podpisov ne bi bilo zraven, noben od teh projektov ne bi bil narejen. tako pa je zadeva opravljena v korist Slovenskega naroda in Slovenske države.” je o uspešnem sodelovanju z Janezom Janšo povedal Jelinčič.
