V novi številki revije Demokracija razkrivamo moralno in etično dno vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki bi že zdavnaj moral odstopiti, puhla modrovanja otročadi rdeče buržoazije, zbrane v Inštitutu 8. marec, in dejstvo, da je slovensko umetnost ugrabíla skupina političnih aktivistov, ki se delajo, da so umetniki. Objavljamo intervjuje z ministrom za gospodarske dejavnosti in tehnologijo in predsednikom stranke Konkretno Zdravkom Počivalškom, državnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve mag. Gašperjem Dovžanom in družbeno angažiranim državljanom Davorinom Kopšetom. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Da je vrhovni sodnik Branko Masleša moralno in etično »gotov«, je jasno. Ni pa povsem jasno, kako se bo glede njegove sodniške službe odločil sodni svet. Ta namreč minuli teden ni končal razprave o Masleševi izobrazbi, zato naj bi na seji to temo prednostno znova odprli danes. Poleg tega naj bi razpravljali tudi o službi višje sodnice Jasminke Jaše Trklje. Kot pravijo, so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na njih.
Takole so odgovorni prejšnji teden zapisali za medije: »Sodni svet se je na 10. seji 13. 1. 2022 seznanil z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita sodnika Branka Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklje, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. V tej zvezi je sodni svet začel razpravo, ki jo bo nadaljeval na prvi naslednji seji prednostno pred vsemi preostalimi točkami. V ta namen se bo 11. seja sodnega sveta 20. 1. 2022 začela ob 12.00. Pri obravnavi te točke nista sodelovala mag. Emil Zakonjšek in dr. Erik Kerševan, ker sta bila na njun predlog izločena.«
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Konec preplačanih nabav v slovenskem zdravstvu
Po letih korupcijskih afer so v državnem zboru sprejeli spremembo zakona o javnem naročanju na področju zdravstva. Cilj zakonskih sprememb je znižanje cen medicinskih pripomočkov in opreme, s čimer bi letno lahko prihranili več sto milijonov evrov. Opozicija predloga ni podprla. V koalicijskih SDS, NSi in Konkretno so v sodelovanju s poslanci SNS v parlamentarni postopek junija lani vložili predlog novele zakona o javnem naročanju, ki se nanaša na področje nabav v zdravstvu, z namenom, da pride do znižanja cen na slovenskem trgu in se omogoči izenačitev nabavnih cen v javnih zavodih na vseh ravneh.
Kameleonka Nika: iz civilne v politično aktivistko
Kot kaže, je razumevanje ukrepov in zakonov, s katerimi vlada zelo izboljšuje naše življenje, precej nelogično. Vsi pozitivni rezultati dela vlade so za njene politične in civilne nasprotnike le prgišče peska, saj nadvse branijo svoje okope in javnost nagovarjajo le k rušenju. Tako je v civilni sferi poleg znamenitih proticepilcev (ki so seveda le predvolilna krinka za politično rušenje vlade) nastal Inštitut 8. Marec, katerega direktorica je mlada Nika Kovač, vnukinja nekdanjega člana LDS Boža Kovača, vidnega člana Foruma 21. Kovačeva je minuli teden javnosti predstavila gibanje Gremo volit, v okviru katerega bodo zbirali podpise za zakon, s katerim želijo odpraviti »škodljive« ukrepe oblasti v izobraževanju, policiji, ohranjanju narave in prometu.
Slovensko umetnost je ugrabila skupina političnih aktivistov
Slovenski umetniki so posebna vrsta ljudi. Od leta 1945, ko je takratna komunistična oblast pustila ustvarjati le partiji požegnano umetnost, se tradicija umetnosti kot izrastka partije nadaljuje vse do danes. Slovenski umetniki ne pišejo o ljubezni. Ne uprizarjajo gledaliških predstav, prežetih s čustvi. Ne pojejo o eksistencializmu. Ključna komponenta slovenske umetnosti je dvojna: prva je razrednobojna retorika, druga je obtoževanje vladajočih, da ne poskrbijo zanje v zadostni meri, čeprav smo med državami EU blizu vrha tistih članic, ki največ vlagajo v kulturo – prekašajo nas le Poljska, Madžarska in baltske države.
Intervjuji: Z. Počivalšek, G. Dovžan in D. Kopše
O stanju in ukrepih vlade za pomoč gospodarstvu smo se pogovarjali z Zdravkom Počivalškom, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo, podpredsednikom vlade in predsednikom stranke Konkretno. Pogovarjala sva se tudi o prihajajočih volitvah, združevanju, povezovanju strank in pričakovanjih. Z državnim sekretarjem na Ministrstvu RS za zunanje zadeve Gašperjem Dovžanom pa smo se pogovarjali o uspešno končanem predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. V drugi polovici leta 2021 je bil predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in sopredsedujoči Izvršnemu odboru Konference o prihodnosti Evrope. O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju pa smo se pogovarjali z Davorinom Kopšetom, ki je aktiven na družbenih omrežjih. Je dejaven član SDS in član AKOS ter Sveta za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji.
Plečnikov stadion med javnim in zasebnim interesom
»To je ogledalo naše države. Posamezniki, ki v javnih službah ustavljajo postopke in ustanavljajo iniciative, nastavljajo ovire državi in posameznikom. To je svojevrsten unicum. Nastavljajo pasti in cokle tistim, od katerih dobijo plače,« komentira zaplete pri obnovi starega stadiona za Bežigradom Joc Pečečnik, direktor Bežigrajskega športnega parka (BŠP). Zgodba o prenovi Plečnikovega stadiona, ki je kulturni spomenik državnega pomena, ima že (pre)dolgo brado, zato sramotno propada. Plečnikov stadion za Bežigradom, zgrajen leta 1925, so uporabljali do leta 2007. To kaže, da je bil ustrezno arhitekturno in funkcionalno zasnovan. Kakopak, veliki arhitekt Jože Plečnik česa manj izjemnega niti ne bi zasnoval.
Mag. Tedaj Ian: Opojna moč institucij
Res je, da brez institucij družbe ne bi bilo. A drži tudi, da lahko institucije sčasoma postanejo rigidne in manj funkcionalne. To utegne pripeljati celo do tega, da povzročajo več škode kot koristi. V prispevku izpostavljamo, da je pomembno, da so institucije vedno pod kritičnim drobnogledom uporabnikov. Ljudje so iznašli institucije, ko se je izkazalo za nujno potrebno formalizirati neke vzorce obnašanja, ker so bili funkcionalni za življenje in preživetje.
Tajvan poglablja povezave z evropskimi državami
Nova češka vlada napoveduje povečano sodelovanje s Tajvanom. Ta je nedavno napovedal ustanovitev sklada za pomoč Litvi. Kljub optimizmu pa tam niso vsi mnenja, da je za to vredno žrtvovati odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, ki je postala svetovna velesila. Novi češki premier Petr Fiala je 10. januarja odobril vladni predlog načrta, v okviru katerega se obeta vzpostavitev boljših odnosov s Tajvanom, z Indijo, Japonsko in Južno Korejo.
Švedska v kaosu: migrantske tolpe ustrahujejo državo
Nove statistike razkrivajo očitno povezavo med množičnim priseljevanjem in skokovitim naraščanjem kriminala. Migrantske tolpe so najaktivnejše na »ranljivih območjih«. Švedska je že v 60. letih prejšnjega stoletja razglasila, da se bo iz monokulturne preobrazila v multikulturno državo, in isto desetletje uvedla politiko odprtih mej ter odpravila obvezno asimilacijo za tujce. Velik vpliv na to odločitev vlade je imel avtor mnogih del, ki govorijo o vprašanju etničnih manjšin in migracij v nordijskih državah, David Schwarz, ki je tudi skoval besedno zvezo »mnogo-kultura« ter se zavezal, da bo iz Švedske napravil »talilni lonec«.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
