Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi. V njej spominjamo, kako je vladajoča koalicija prišla na oblast z lažmi, manipulacijami in zavajanjem javnosti in tako tudi vlada že dobra tri leta. Opozarjamo na najnovejše primere dvoličnega obnašanja. Razkrivamo, zakaj Slovenija potrebuje ustavno večino razuma in zakaj je slovensko pravosodje dobilo nezadostno oceno iz Evropske unije. Objavljamo številne analitične kolumne in tribune ter intervjuja s publicistko in aktivistko na področju človekovih pravic Alenko Puhar ter evropsko poslanko Zalo Tomašič.
Robert Golob je bil do konca leta 2021 predsednik uprave državne družbe Gen-I. Mandata mu nadzorniki niso podaljšali, Golob je to označil kot politično odločitev. Kriv naj bi bil seveda takratni predsednik vlade Janez Janša. Potem se je Golob odločil za vstop v politiko, ali bolje, kot t. i. nov obraz so ga določili strici iz ozadja, kar je danes bolj jasno kot kadar koli prej. Tik pred volitvami aprila 2022 je Golob javno lagal o svoji izredno visoki plači v Gen-I, hkrati pa zavajal tudi o bančnem računu v Romuniji, odprtem na svoje ime. Avstrijsko Raiffeisen Bank v Romuniji je javno obtožil, da je sodelovala pri odprtju računa pri kraji njegove identitete. Bančne dokumentacije, povezane z odprtjem tega računa, ni pokazal, novinarjem Dela je kazal le neki bančni izpisek s tega računa, ki naj bi dokazoval, da na njem ni bilo denarja. Spirala laži se je zavrtela, kraje identitete ni prijavil policiji, napovedal je, da bodo to menda storili njegovi odvetniki, ko bodo pridobili bančno dokumentacijo. Bile so volitve, o prijavi kraje identitete ni bilo več slišati, pa tudi o bančnem računu ali kakršnih koli postopkih njegovih odvetnikov zoper avstrijsko Raiffeisen bank ne. Na to je treba spomniti ob vseh Golobovih nadaljnjih ravnanjih; po volitvah 2022 je namreč postal predsednik vlade. Z lažmi, manipulacijami in zavajanjem pa nadaljuje.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Zakaj Slovenija potrebuje ustavno večino razuma?
Zadnji čas vse večkrat slišimo, da Slovenija potrebuje ustavno večino razuma. Gre za koncept, ki poudarja potrebo po širokem družbenem in političnem soglasju, utemeljenem na razumnih, preudarnih odločitvah, da bi se država uspešno soočala s trenutnimi izzivi. Ustavna oziroma dvetretjinska večina v državnem zboru je potrebna za sprejetje ključnih odločitev, kot so spremembe ustave, kar zahteva visoko stopnjo sodelovanja in konsenza. »Razum« v tem kontekstu pomeni premišljeno, argumentirano in dolgoročno usmerjeno odločanje, ki presega parcialne interese in polarizacijo. Ustavna večina razuma je torej koncept, ki je še bolj ambiciozen od tega, da desnica zmaga na volitvah – gre za tako rekoč plebiscitarni koncept.
»Slovenski narod je lahko ponosen na vojno za samostojno Slovenijo«
»Krajša je vojna, manj je žrtev, večja je zmaga. Ne meri se uspeh po številu mrtvih in po dolžini trajanja, in če kaj, potem je lahko slovenski narod ponosen na vojno za samostojno Slovenijo iz več razlogov,« je v oddaji Kdo vam laže poudaril Janez Janša, nekdanji obrambni minister in ključni akter slovenske osamosvojitve. Minilo je 34 let od zgodovinske zmage Slovenije v osamosvojitveni vojni, ko je majhna, a odločna država premagala eno največjih vojsk v Evropi. V petkovi oddaji Kdo vam laže z voditeljem Borisom Tomašičem gostoval Janez Janša, ki je kot takratni obrambni minister podrobno osvetlil dogajanje v času osamosvajanja, razkril ozadje razorožitve teritorialne obrambe in opozoril na politično dvojno igro, ki je vplivala na tranzicijo Slovenije.
Slovenskemu pravosodju nezadostna ocena iz EU
Slovenija se v letnem poročilu EU Justice Scoreboard sooča z resnimi izzivi pri obravnavi korupcije v pravosodju. Kljub nadpovprečnemu številu sodnikov ostajajo sodni postopki za korupcijske zadeve in pranje denarja med najpočasnejšimi v EU. EU Justice Scoreboard 2025 in prejšnja poročila − Evropska komisija jih pripravlja od leta 2013 − podajajo podrobne podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov v državah članicah EU, vključno s Slovenijo. Poleg uvodoma izpostavljenega problema politični vplivi in zaznave korupcije v sodstvu še vedno vzbujajo zaskrbljenost, kar je Slovenijo letos prvič uvrstilo na seznam problematičnih držav glede vladavine prava. Za izboljšanje stanja so potrebne nadaljnje reforme, vključno z večjo digitalizacijo, specializacijo sodišč in krepitvijo neodvisnosti pravosodja, piše v omenjenem poročilu.
Jankovićeva samovolja vse hujša
Marca 2025 je Upravna enota Ljubljana ustavila izdajo gradbenega dovoljenja za zadnjih 128 metrov kanala C0. Kot razlog so navedli pomanjkanje pravnomočnih dovoljenj in nepravilnosti pri presoji vplivov na okolje. Ugotovili so tudi, da so bila nekatera gradbena dovoljenja izdana pred izvedbo okoljske presoje, kar je sprožilo kritike in kazenske ovadbe. Za graditev 12,1 kilometra kanalizacijskega voda je bilo namreč izdanih osem ali devet dovoljenj. Mestna občina Ljubljana (Mol) pod Jankovićevim vodstvom je nato vložila tožbo. Trdijo, da dodatna betonska kineta (zaščita cevi) ne zahteva okoljevarstvenega dovoljenja. Janković tako od uveljavljanja svojih načrtov ne odstopa. Pri tem ignorira mnenje stroke in zdravnikov, kar nakazuje njegovo samovoljno odločanje.
Intervjuja: Alenka Puhar in Zala Tomašič
»V čem je večni čar socializma? Začne se z občutljivostjo za krivice, zlasti tiste, ki izvirajo iz revščine in nizkega družbenega položaja. To zbuja dobro počutje in krepi superiornost. Načrti za popravo ali odpravo krivičnega sveta se morajo nadaljevati z reševanjem vprašanj, kje vzeti, da se te razlike popravijo, kako to speljati. Nato se hitro pride do spoznanja, da ima neka posvečena skupina odgovore na to. Včasih se celo sklicuje na neka znanstvena dognanja, ki jih je odkrila in so ji za podlago. In to je vir velike samovšečnosti in samozadovoljstva: Mi smo avantgarda!« je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejala publicistka Alenka Puhar, ki je letos praznovala 80. rojstni dan.
Pogovarjali smo se tudi z evropsko poslanko Zalo Tomašič, ki spodbuja k večjemu sodelovanju državljanov v javnih zadevah, ob tem pa opaža, kako nekateri evropski poslanci očitno živijo v vzporednih svetovih. Še zlasti pa opozarja na pogubne posledice t. i. zelene agende.
Vse hujše romsko nasilje, pripravlja se protestni shod
Na Dolenjskem je v zadnjih mesecih prišlo do več nasilnih dogodkov, v katerih so sodelovali posamezni pripadniki romske skupnosti. Naraščanje nasilja so zaznali v občinah Šentjernej in Škocjan. V več primerih je šlo za premoženjska in nasilna kazniva dejanja v povezavi z romsko mladino. Gre za pretepe, kraje, grožnje, pa tudi resnejša kazniva dejanja, kot so napadi na posameznike ali uradne osebe. Primer napada na ribniškega župana Sama Pogorevca je znan. Dolenjci pa poročajo, da so pripadniki romske skupnosti fizično napadli enega od znanih dolenjskih in slovenskih čevljarjev, pa tudi voznika tovornega vozila. V romskem naselju Dobruška vas pa so požgali vrtec.
V novi Demokraciji si lahko preberete številne analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Janez Remškar, Zlata Krašovec, Janez Juhant, Andreja Valič Zver in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
