Piše: P.T.
»Res obžalujem, tovarišica Erika, da tvoja zasebna tožba po 135. členu Kazenskega zakonika RS, na podlagi katere je Policijska postaja Ljubljana center vložila zoper mene kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja grožnje, ni uspela,« je danes v elektronskem sporočilu, ki je bilo poslano več medijem, zapisal Ingo Falk Pasch Wallersberg.
Nekdanji odvetnik in minister osamosvojitvene vlade Ingo Pasch (Ingo Paš) je že avgusta novinarjem poslal pismo, v katerem je zapisal, zakaj mora na zaslišanje policije. Slednji še vedno spremlja aktualno politično dogajanje in je kritičen do naše javne televizije. V zapisu »Človek se vedno uči« poziva voditeljico oddaje Tarča in novinarko Eriko Žnidaršič, naj se resno zamisli nad svojimi dejanji ter RTV, naj spremeni uredniško politiko, saj dodatki voditeljice temeljijo na javnem zasmehovanju ljudi. »Dodatkov, dobljenih za zahrbtne scenarije in režijo cinično pokvarjenih oddaj javnega zasmehovanja ljudi, na katerih plečih se lomi strupena komunistična ost preteklosti. Ampak denar ni vse,« jo je posvaril. Paš poudarja pomen resnice, ki jo bo na dan prinesel spomin, česar pa se “gospodarji” in njihovi “zločinski javni delavci” najbolj bojijo.
V novem pismo je zapisal: »Moj zapis na facebooku z dne 2.4.2021, ki te je tako močno zbodel, ima globoko, zelo globoko ozadje. Besede »Našel se bo morda celo kdo, ki ti bo škodoželjno zarinil nož pod rebra in takrat boš mogoče spoznala: RESNICA NI LE BLEŠČEČA, JE NEIZPROSNA«, so res srhljive. Verjamem, da pomisel in spomin nanje izzove v duši bolečo razjedo – a TAKŠEN JE VBOD RESNICE! Da resnica boli, je znano in to dejstvo sprejemamo samoumevno.«
Eriko Žnidaršič, voditeljico oddaje Tarča, sprašuje, ali jo kaj boli.
In še:
»Povem ti, kaj tudi boli, še bolj boli in dušo in življenje razjeda: Napisal sem ti razločno: SPOMIN. Trideset let smo tiščali roko na stikalu luči Resnice, ki nas, ko se prižge, boleče, z vso ostrino REZILA zaskeli. Erika, te skeli v očeh ? Ti srce poskakuje od razburjenja ? Ti misli švigajo v nenadni osami, ko si se kar naenkrat znašla na nepričakovanem razpotju? Veš, danes po treh desetletjih, ko se je obrnilo kolo zgodovine, je čas –čas, ko se nezadržno razkriva gola, v vseh preteklih desetletjih pomendrana in povožena Resnica. Kot veš, se dogajajo – še posebej v usodnem času – zelo nenavadne stvari. Tesna zaveza molka razpuščena zdrkne, zateptana in zazidana morišča se v sivem, mokrem mraku nemo razkrivajo in odpirajo vprašanja: – KAJ JE TO, KAJ SO TE TUJE MOKRE IN HLADNE PRIKAZNI ?Nič več ne bo tako, kot je bilo.
Priplaval je sklep Okrožnega državnega tožilstva, po katerem je okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo POLICIJSKE POSTAJE LJUBLJANA CENTER, ki si jo, Erika, zahtevala zoper mene zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika.
Še vedno pa čakam na čas, ko bo Državno tožilstvo v obstoječi sistematizaciji državne uprave po več kot treh desetletjih samostojne slovenske države (ki bo mogoče postala tudi demokratična) zapustilo svojo že zdavnaj popolnoma preživelo komunistično vključenost v Ministrstvo za pravosodje (ter bo preneseno tja, kamor sodi, t.j. v Ministrstvo za notranje zadeve – kjer je tudi Policija)
Balkanski sistem »kadija tuži, kadija sudi« je Slovenija, upajmo, vendar že prerasla.
Ni se pa – po vsem tem času – resnično soočila s strahotno krvavo komunistično morijo in brezštevilnimi zločini. Čeprav smo nekatere žive priče še tu in čeprav sedaj končno o tem izhajajo pomembne knjige in se tudi objavljajo pomembni dokumenti.
O tem, Erika, napravi oddajo !«
