Izostanek trenda uspešnega pridobivanja evropskih sredstev, ki ga je ustvarila prejšnja vlada, ima svoje posledice. Golobova vlada namreč izgublja evropske milijone pri gradbenih projektih v slovenskih bolnišnicah, čeprav naj bi področje izboljšav na področju zdravstva predstavljalo njeno prioriteto. Za več gradbenih investicij bo tako na račun ocene vlade, da investicij v bolnišnicah z evropskim denarjem ni mogoče izvesti pravočasno, potrebno poiskati druge vire financiranja. 

V drugi polovici julija je zdravnike in pa tudi štajersko javnost razburila vest, da se bo država odpovedala 40 milijonom evropskega denarja za novo infekcijsko kliniko v Mariboru in jih preusmerila v ljubljansko medicinsko fakulteto. Na Ministrstvu za zdravje so ob umiku projekta v štajerski prestolnici iz načrta za okrevanje in odpornost pomirjali, kako naj bi bila skrb odveč, ker se bo vse skupaj financiralo iz državnega proračuna.

Medtem ko je namestnica predstojnice oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić po poročanju STA poudarila, da so bili vseskozi vključeni v projektiranje nove klinike in je vse teklo v okviru zastavljenega časovnega načrta, je lokalna oblast opozorila, da zanesljivost sredstev iz državne blagajne in evropskega proračuna nikakor ni enakovredna. Iz tega razloga se je tako pojavila skrb, da projekt sploh ne bo izveden, čeprav je potreba po izgradnji infekcijske klinike velika, da bo zagotovljena kakovostna, zadostna in dostojna oskrba bolnikov.

“V okviru načrta za okrevanje smo predvideli znatna sredstva za krepitev javnega zdravstvenega sistema, tako za infekcijsko kliniko v Ljubljani in Mariboru kot tudi za Medicinsko fakulteto v Ljubljani in številne druge naložbe. Nobenega razloga ni bilo, da so Infekcijsko kliniko v Mariboru črtali, saj je bila ta še marca letos v prenovljenem osnutku načrta za okrevanje. Sedaj govorijo, da je do tega prišlo, ker je prejšnji minister prepočasi delal, kar ne drži,” je v zvezi z izgovori aktualne vlade nedavno pojasnil nekdanji minister za kohezijo in poslanec SDS Zvone Černač in poudaril, da je časa dve leti in pol. “Nobene težave ni, da tega objekta ne bi mogli zgraditi pravi čas,” je poudaril in dodal, da gre le za operativno nesposobnost ekipe, ki trenutno dela na tem področju. Kot je znano, je bil v zadnjih 12 mesecih za gradbene investicije odgovoren direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, ki je bil nedavno razrešen.

Vlada Janeza Janše je sicer v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost izpogajala 1,78 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijona posojil. Po besedah Černača ta  denar sedaj “tam leži”, ker ga trenutna oblast preprosto ne zna pobrati. Vladam, ki jih vodi levica, se sicer vedno zatika pri uporabi tega izpogajanega denarja. “Ko smo prišli leta 2020, je bila realizacija finančne perspektive, ki se je iztekla 2020, na ravni dobrih 30 odstotkov. Nato smo sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi smo pospešili črpanje sredstev. Ko smo lani odšli, je bila ta poraba nekje blizu 80 odstotkov,” je pojasnil in dodal, da se jim je povsem zalomilo pri načrtu za okrevanje in odpornost. Zaradi tega, ker tukaj ne gre za klasično “kohezijo”, ampak je potrebno tudi sprejemati nekatere ukrepe, reforme.

 

Foto: montaža Demokracije/Shutterstock

 

V primeru izvedbe projektov bi prejeli preko 70 milijonov evropskih sredstev

Umik izgradnje nove infekcijske klinike v Mariboru iz načrta za okrevanje in odpornost pa kot kaže žal ni edini investicijski projekt, za izvedbo katerega bo potrebno najti druge vire financiranja. Štirje projekti (energetska sanacija sedmih stavb UKC Ljubljana, energetska sanacija glavne stavbe UKC Ljubljana, energetska sanacija Splošne bolnišnice Nova gorica, ureditev negovalne bolnišnice v UKC Maribor), ki so bili v času prejšnje vlade uvrščeni v finančno perspektivo 2014–2020, bodo namreč po poročanju N1 ostali brez evropskih milijonov. Pri projektu ureditve stavbe Zavoda za varstvo pri delu v UKC Ljubljana pa se je vlada odločila, da se bo znesek sofinanciranja iz EU zmanjšal iz 5,1 milijona evrov na 1,2 milijona evrov. Za vse omenjene projekte v vrednosti 86,7 milijona evrov bi prejeli preko 70 milijonov evropskega denarja.

Vir: N1/Ministrstvo za zdravje

Avgusta lani smo poročali o pozivu sedaj nekdanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu Jožeta Golobiča z mesta direktorja največje zdravstvene ustanove v državi. Ta mu je poleg finančne izgube očital zamujene roke pri energetski prenovi, nato pa se je pojavila insajderska vsebina elektronskega sporočila, ki je razkrivala, da je ministrstvo za zdravje tisto, ki je ustavilo projekt energetske prenove. Več o tem tukaj. Golobič je sicer v odgovoru na očitke med drugim pojasnil, da se ministrstvo od nastopa Golobove vlade ni odzvalo na prošnje za sestanek, kjer bi uskladili napredovanje projekta. Predstavnika ministrstva, ki ima tudi vlogo investitorja, na tedenskih koordinacijah ni bilo namreč kar šest tednov.

Foto: STA

Energetska sanacija glavne stavbe UKC Ljubljana, za katero bi naj iz EU prejeli skoraj 50 milijonov evrov, se je namesto v letu 2021 pričela letos januarja. Ob tem pa je bilo mogoče s strani Šabedra in Marka Juga, ki trenutno vodi največjo bolnišnico v državi, po poročanju N1 slišati, da energetska sanacija ne bo mogla biti izvedena, kot se je predvidevalo, ker bi se pri tem v preveliki meri otežilo izvajanje zdravstvenih storitev. Namesto, da bi se naprej izpraznilo eno polovico, nato pa drugo polovico stavbe, so dela razdelili v faze. S tem pa se je predviden zaključek sanacije iz leta 2023 premaknil na leto 2026. Na ministrstvu za zdravje so ocenili, da energetske sanacije sedmih starih stavb UKC Ljubljana zaradi kompleksnosti projekta in postopkov izbire izvajalca ni mogoče izvesti do konca leta. Razpis za izvajalca je bil sicer objavljen septembra 2021. V primeru prenove stavbe Zavoda za varstvo pri delu v UKC Ljubljana pa je vlada ugotovila, da postavitev laboratorijev tam naj ne bi bila smiselna, zato bo Slovenija namesto petih evropskih milijonov prejela 1,2 milijona evrov. V primeru energetske sanacije bolnišnice v Šempetru pri Gorici in ureditve prostorov negovalne klinike v UKC Maribor se je zapletlo pri izbiri samih izvajalcev. Medtem ko v bolnišnici v Šempetru pri Gorici niso prejeli dovolj nizke ponudbe, se je v primeru mariborske klinike dogodilo, da je bilo izbrano podjetje, ki sploh ni zadoščalo zahtevanim pogojem v razpisu.

Čeprav vlada trdi, kako evropski denar za zavožene projekte naj ne bi bil izgubljen in naj bi se ta namesto tega porabil za nakup medicinske opreme (41,7 milijona evrov) in gradnjo logističnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje v ljubljanskem BTC (4,9 milijona evrov), pa je dejstvo, da gre tudi v tem primeru vendarle za izgubo 23,5 milijona evrov evropskih sredstev, ki bi še dodatno prišli, če bi bilo izvedenih vseh pet projektov.