Piše: Vida Kocjan
V vladi pod vodstvom Gibanja Svoboda in Robertom Golobom, SD (Tanje Fajon) in Levice (Luke Mesca) smo priča neverjetnim podražitvam. Potrjuje se, da draginja zdajšnji vladi ni prioriteta, Golob pa nas je že pred časom podučil, da se bomo morali navaditi na življenje s podražitvami. In to reče človek, ki si bo dal izplačati skoraj 2 milijona evrov nagrade za 10 mesecev vodenja državnega podjetja GEN-I, na več kot 400 tisoč evrov plače, v letu 2021.
Zemeljski plin se bo s 1. julijem podražil za 85 odstotkov. Kurilno olje se je sredi junija podražilo za 66 odstotkov. Zneski za položnicah za električno energijo so vsaj dvakrat višji kot v času vlade Janeza Janše. Zdaj smo priča visokim podražitvam pogonskih goriv. Posledica vsega tega bodo višje cene storitev in izdelkov, stvari vodijo v inflacijsko spiralo.
V težavah so državljani, gospodarstvo in kmetje. Napovedane so visoke podražitve kruha, vseh krušnih in pekovskih izdelkov. Dražijo se tudi oskrbnine v študentskih domovih, za dijaške domove te napovedujejo. Podražili se bodo vsi izdelki in storitve. Prevozniki dihajo na škrge, delovno intenzivna podjetja ponekod začasno že zaustavljajo proizvodnjo.
Po ministru Hanu krivi kar trgovci
V teh dneh pa Slovenijo pretresajo podražitve bencina in dizelskega goriva, predvsem pa pomanjkanje na bencinskih servisih že od sobote dalje.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je na današnji novinarski konferenci krivdo zvalil kar na logistične težave (oskrbe bencinskih servisov naj bi bile otežene!?) in priročno, trgovce. Vendar je brcnil v temo, tega seveda msm-mediji ne bodo zapisali.
Golobovi spremenili model izračuna cen
Golobova vlada je umaknila uredbo prejšnje vlade Janeza Janše, ki je do 10. avgusta zamrznila ceno bencina na 1,56 evra in ceno dizla na 1,668 evra. Za določanje cene goriva bo po novem uporabljala model, ki smo ga poznali pred tremi leti, regulirala bo tudi marže trgovcev. Cene se bodo spreminjale vsakih 14 dni (ali pa še prej, pri njih se nikoli ne ve).
Dr. Matej Lahovnik je ob tem v komentarju za enega od dnevnikov zapisal, da bi bila regulacija marž trgovcev z naftnimi derivati učinkovita, če bi marže predstavljale visok delež cene. Vendar temu ni tako. Marže predstavljajo manj kot sedem odstotkov končne cene. Največji problem pri visokih cenah naftnih derivatov so namreč visoke dajatve (visoki davki). Delež cene nafte v ceni bencina in dizla je namreč le okoli tretjine.
Kar 60 odstotkov cene bencina in dizla pa predstavljajo različne dajatve, kot so: davek na dodano vrednost, trošarine, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, takse za CO2 in celo prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije. Če natočimo 60-litrski rezervoar goriva, nam država pobere najmanj 60 evrov dajatev.
Han v konfliktu interesa pri podražitvi goriva
Na Hrvaškem je vlada danes že zamrznila cene goriva, v zadnjem času je vsaj dvakrat znižala tudi dajatve na liter goriva. Golobovim to ne pade na pamet, tako lahko sklenemo na podlagi današnjih Hanovih izjav. Mimogrede, Han je že leta in leta prek svojega podjetja poslovno povezan z največjim trgovskim podjetjem Petrolom. Tega konflikta interesov pri podražitvi goriv mediji in nihče od pristojnih ne opazi.
Rešitev nižji davki, na to opozarja SDS
Marsikaj bi bilo lahko drugače, če bi vlada Roberta Goloba ukrepala hitro in pravočasno. Na to opozarjajo tudi v poslanski skupini SDS, kjer so v parlamentarni postopek že sredi maja vložili predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Glavni cilj tega je, da se za dobave električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja uporablja posebna nižja stopnja DDV, v višini 5 odstotkov.
Z znižanjem stopenj DDV se bi spodbudila tudi potrošnja, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost, pa tudi na prihodke v državnem proračunu. Dodajajo, da so razmere na energetskih trgih res neobičajne in zaostrene, vendar pa obstaja rešitev.
Nadgradnja ukrepov Janševe vlade
Razmere na energetskem trgu vplivajo na vsa ostala področja gospodarskega razvoja in blaginje vseh prebivalcev. Država se bi draginji lahko dodatno prilagodila in nadgradila ukrepe tretje Janševe vlade (2020-2022). Ta je posledice energetske in draginjske krize doslej že uspešno omilila.
Golobovi opiti od zmage
Spomnimo. Tretja Janševa vlada in koalicija pod vodstvom SDS sta v začetku leta sprejeli dva zakona, s katerima so omilili posledice energetske draginje tako za prebivalstvo, kot tudi za gospodarstvo in kmetijstvo. S pravočasnimi ukrepi tretje Janševe vlade na področju energetske draginje je slovensko gospodarstvo in družba kot celota v dobri kondiciji in pripravljeno na naslednje izzive. Vendar pa je Golobova koalicija opita od zmage in vsega tega ne sliši niti ne vidi. Njihov cilj je zgolj višanje davkov. In to tudi uspešno počne. V soboto in včeraj so se poskrili.
