Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Za slovenščino velja, da je podstat naše biti in ustvarjalnosti v kulturi in umetnosti. Marsikdo je zato začuden, ko sliši, da nepoznavanje našega maternega jezik ni ovira, da bi se nekdo zavihtel na čelo slovenske kulturne ustanove. Goran Injac, ki zase med drugim pravi, da je “šele ko je prišel v Slovenijo, postal Srb”, od leta 2015 zaseda mesto umetniške vodje Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). “Koliko mu je šele potem mar za slovensko kulturo, za slovenski zgodovinski spomin?” je le eno izmed vprašanj, ki se ob tem poraja državljanom na družabnem omrežju X. “Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji …” pa medtem menijo pri Mladini.
“In pravi, da ne zna slovensko, ker mu ves čas kažemo, da ni zaželen. Očitno mu to kažemo s tem, da je lahko direktor slovenskega gledališča. Blagor ubogim na duhu …”, je eden izmed komentarjev, ki se usul v zvezi z vsebino intervjuja Gorana Injaca za Mladino izpred treh let, kjer je v zvezi s svojo nezmožnostjo dobrega sporazumevanja v slovenščini pojasnil, da je “integracija je proces vzajemnega pripoznavanja. Jaz, domačin, želim, da si ti tukaj, in jaz, prišlek, želim biti z vami. Če pa družba nekoga izključuje, celo napada ali mu na vsakem koraku kaže, da tukaj ni dobrodošel, seveda ne more pričakovati, da se bo ta nekdo maksimalno potrudil postati del skupnosti”.
Injaca, ki v času prejšnje vlade ni skrival svojih nesimpatij do desnosredinske vlade, se marsikdo spominja, kako je v preteklosti buril duhove, ko je izjavil, da je slovenska kulturna politika provincialna in da poteka še večja provincializacija. Odkar je v Sloveniji, pravi, da opozarja na to, da je nacionalni element “grozljivo močan” in da je tudi “podlaga za to, kako ljudje, ki tukaj živijo, razumejo svet in stvarnost”. “Berete novice, da je slovenski režiser v slovenskem gledališču napisal slovenski tekst. Opazil sem, da besedne zveze slovenski državljani niti uradne institucije ne uporabljajo več, govorijo zgolj o Slovencih. To se ne dogaja niti v Vučićevi Srbiji. Državljani Slovenije seveda niso le Slovenci in jaz, ki sem Neslovenec, a državljan, se počutim izključenega iz uradnega diskurza in oblastniške skrbi,” je zatrdil v omenjenem intervjuju.
Na tem mestu je sicer zaradi številnih kritik Injaca smiselno spomniti, kako je nedolgo nazaj burila predstava Slovenskega mladinskega gledališča, kjer so za otroke v sklopu obveznih vsebin pripravili aktualizirano predstavo Cankarjevih Hlapcev, kjer so prikazovali udarjanje slovenske zastave ob tla, norčevanje iz krščanske vere (samozadovoljevanje ženske pred krščanskim križem), norčevanje iz covidnih bolnikov, metanje letakov petkovih kolesarjev in še bi lahko naštevali. Kako naj bi bilo to poučno in naj ne bi predstavljajo nestrpnosti, ni povsem jasno. Sploh glede na to, da umetniška vodja omenjene kulturne ustanove, ki je nedavno pridobil slovensko državljanstvo, ne varčuje s kritikami na račun Slovenije.
“Cankarjevi” Hlapci (Foto: SMG)
