Piše: Sara Kovač (Nova24TV)
“Milijarda tristo plača veliko provizij, lobistov, medijev, NVO-jev in celo kakšen okoljski referendum. Hiška za 50 tisoč evrov pa ne plača nič od tega,” je Tomaž Štih v zadnji kolumni na Siolu komentiral načrt Socialnih demokratov za gradnjo novih stanovanj.
Socialni demokrati so pred volitvami obljubili novih 10 tisoč stanovanj v šestih letih v višini 1,3 milijarde evrov, s katerimi bi reševali stanovanjsko problematiko mladih. Toda kolumnist Tomaž Štih je dodobra seciral, zakaj bi se morali bati obljub Tanje Fajon, ki vodi stranko, ki je nekakšen sinonim državne korupcije.
Štih sprva pojasni, da je število 10 tisoč manjkajočih stanovanj politična ocena in da bi v resnici potrebovali 100 tisoč stanovanj. Toda, če bi Fajonova uspela uresničiti zgolj polovico tega kar obljublja, kar je za njeno stranko skrajno ambiciozno, bi dobili v Ljubljani le 116 stanovanj letno. “Te bodo v Ljubljani tradicionalno razdelili med priseljence prve in druge generacije, med politično zaslužne in za narod nujno potrebne; in na koncu bosta morda eno ali dve stanovanji ostali celo za tiste, ki se bodo podali v podganjo dirko.”
Kot pojasni Štih, Fajonova ne razume kompleksnosti stanovanjske problematike. Namesto, da bi se lotila razlogov za visoke cene nepremičnin, raje populistično obljublja volivcem projekte, ki v svojem bistvu niso nič drugega kot le novi “2. tiri” in “Teši”. Država bi namreč morala ustvariti strukturne pogoje za hitro ter poceni gradnjo, ki jo določajo količina zazidljivih zemljišč, povprečna čakalna doba na gradbeno dovoljenje, pomanjkanje delovne sile … Kako zgrešeno stanovanjsko politiko imamo v Sloveniji, je pokazal šele projekt inštituta Back To The Village (po podatkih z interneta je BTTV resničnostni šov), ki je nedavno prek 24 ur predstavil zamisel o naselju s 50 montažnimi hišami za mlade, velikimi 65 kvadratnih metrov, pri čemer cena hiše ne bi presegla 50 tisoč evrov.
Poleg tega, da niti ena slovenska občina ta trenutek nima prostora za 50 malih hišk, so štiri največje težave stanovanjske gradnje v Sloveniji: neobstoječa zemljiška politika, nekonsistentna davčna politika, preregulirana gradnja in aktivno (neverjetno ideološko!) poseganje države na trg. Slovenci smo po mnenju Štiha v socializmu zgradili toliko hiš, ker za gradnjo niso potrebovali toliko papirologije – ta pa stane – brez težav so gradili na črno, veliko pa so si pomagali z medsosedsko pomočjo. Danes je vse to prepovedano.
