Piše: Vida Kocjan
Predsednik vlade Robert Golob s svojim odnosom do družbe Revoz in posredno s tem francoskih lastnikov ogroža več tisoč delovnih mest v Novem mestu in okolici. Golobove poteze, povezane z gospodarstvom, so nadvse škodljive.
Robert Golob, predsednik slovenske vlade, se je prejšnji teden na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona odpravil na obisk v Pariz. V slovenski delegaciji so bili še Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavnik Revoza in Golobova svetovalka za gospodarstvo Saša Leban.
Tema je bila poleg energetike podaljšanje dogovora med novomeškim Revozom in državo Slovenijo. Golob je nato novinarjem dejal, da glavno težavo novomeškega Revoza vidi v negotovosti glede prihodnosti tovarne v okviru strateških načrtov Renaulta. Nič novega.
Na vprašanje, ali sta o prihodnosti Revoza govorila s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, pa je odgovoril, da se »o stvareh, o katerih se voditelji pogovarjajo na štiri oči, ne govori«. Obnašal se je, kot bi šel na zasebni in ne državniški obisk.
Revoz Golobov politični poligon
Po navedbah Bojana Požarja pa je Golobova vlada od Revoza zahtevala predložitev dokazov, da je to podjetje za Slovenijo pomembno. Revoz zaposluje okoli 1500 ljudi, posredno še mnogo več, in ustvari okoli 3 odstotke slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).
Dosedanje vlade so delovna mesta v Novem mestu in širše podpirale, z Golobom se očitno začenja drugačna zgodba. Razlog za mačehovski odnos Goloba do Revoza naj bi bil po Požarjevih navedbah predvsem notranjepolitični obračun z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom oz. stranko SD, Revoz in usoda zaposlenih v njem pa naj bi tako predstavljal Golobov politični poligon.
Golob pri tem sodeluje s svojo svetovalko Sašo Leban, njuno stališče do nadaljnjega obstoja Revoza še tik pred Golobovim odhodom na srečanje z Macronom pa bi lahko sprožilo napetost tudi med Slovenijo in Francijo, je zapisal Požar. Dodal je, da nekateri poznavalci že ocenjujejo, da bi lahko morebitni slovenski preobrat do francoskega Renaulta, ki je lastnik Revoza, postal kamen okoli premierjevega vratu in pomenil celo začetek njegovega konca.
Kaj je bilo znano doslej?
Po srečanju je bila zelo presenetljiva Golobova izjava, da je bil »na neki način šokiran«, ko je izvedel, da je Revoz od leta 2020 do letošnjega aprila število zaposlenih zmanjšal s 3500 na okoli 1500. Po njegovem naj slovenski mediji o tem sploh ne bi bili poročali. Vendar pa dejstva kažejo, da se je Golob bodisi sprenevedal ali pa ga to res ni zanimalo (in ga še vedno ne), saj so o težavah v Revozu v preteklih obdobjih slovenski mediji res obširno poročali. Verjetno pa o tem ni poročal Golobu ljubi portal Necenzurirano, ki je očitno edini, ki ga Golob prebira ali pa to zanj počnejo njegovi svetovalci.
Število zaposlenih se je v Revozu občutno zmanjšalo, potem ko so v Revozu zaradi težav z dobavami čipov in sestavnih delov, v katerih se je znašel celoten avtomobilski sektor, ter zaključka sestavljanja modela smart forfour morali zmanjšati obseg proizvodnje: s treh izmen so prešli na eno izmeno, dnevna proizvodnja se je skrčila za skoraj dve tretjini.
Golob ni rešil ničesar
Golob je po pogovoru v Franciji kot glavni problem Revoza izpostavil, da vodstvo ne ve, kakšna bo prihodnost družbe v okviru lani sprejetega novega strateškega načrta francoskega Renaulta. Negotovost je po njegovi oceni zagotovo zelo velika, kdaj bodo v Revozu dobili informacije, pa »težko reče«. Dejstvo pa je, da je bil odgovor na to prav Golobova naloga ob obisku Emmanuela Macrona. Očitno se nista dogovorila ničesar, veliko vprašanje je tudi, ali je Golob to temo sploh odprl. Vladno sporočilo po tem obisku se je namreč nanašalo večinoma na področje energetike, Revoza niso niti omenili. Francoska država ima sicer v Renaultu 15-odstoten delež in je skupaj z japonskim Nissanom največji posamični delničar. Nasploh imajo v Parizu na koncern močan vpliv. Golob je, kot kaže, še enkrat pošteno zamočil.
Kaj se dogaja v Revozu?
V Revozu so zaposlene 1. avgusta poslali na dvotedenski kolektivni dopust in sporočili, da v podjetju delajo s tretjino vseh proizvodnih zmogljivosti, dela le še ena izmena, število zaposlenih so v zadnjem času prepolovili, agencijskih delavcev nimajo več.
Marca so iz enoinpolizmenske proizvodnje prešli v enoizmensko, v podjetju je le še 1503 zaposlenih. Lani so odpustili 350, spomladi še 450 ljudi. Veliko jih je odšlo prostovoljno, zaposlenim so namreč ponudili relativno visoke odpravnine, nekateri so tik pred upokojitvijo.
V zadnjih dveh letih so morali zmanjšati obseg proizvodnje. Še leta 2019 so v treh izmenah dnevno izdelali 900 vozil, ta čas v eni izmeni izdelajo 326 vozil dnevno ali tretjino vseh proizvodnih zmogljivosti. Največja težava, s katero se še vedno spoprijemajo, je kriza na področju preskrbe z deli – predvsem elektronskimi. Še vedno je tudi kriza s čipi, vendar naj bi se manjšala.
Kako naprej v Novem mestu?
Položaj po marcu se je nekoliko izboljšal, kaj bo po poletju, pa se v začetku avgusta ni vedelo in se ne ve niti zdaj. Potrebujejo nove projekte, teh pa ni. Nekateri so sicer upali, da bodo že jeseni izvedeli, ali bodo v Novem mestu izdelovali še kakšen drug Renaultov model. Zato so tudi stavili na Golobov obisk pri Macronu. Nadaljnja usoda Revoza in več tisoč zaposlenih v njem je namreč povezana tudi z Renaultovim izstopom z ruskega trga, kjer so tovarno Avaz Rusom prodali za simbolični rubelj kupnine. V Avazu so izdelali okoli 400 tisoč avtomobilov, glede na pogodbo pa svoj delež lahko dobijo nazaj v šestih letih in se s tem znova vrnejo na trg.
V Revozu ta čas izdelujejo tri modele avtomobilov: to so električni twingo, twingo in clio. Za Finance so dejali, bo bodo renault twingo izdelovali le še do konca leta 2024, to je leto in pol. Razlog je nova evropska zakonodaja na področju varnosti. Naslednika za twinga še nimajo.
Za proizvodnjo clia je prva tovarna v skupini v turški Bursi, obstoj proizvodnje tega modela pa je odvisen predvsem od povpraševanja na trgu. Če bo povpraševanje večje od obsega proizvodnje v Bursi, bodo avtomobil izdelovali tudi v Novem mestu. Če bo povpraševanje manjše, pa proizvodnje v Novem mestu ne bo.
Golob se igra z usodo več tisoč ljudi
Golob v Franciji ni torej rešil ničesar. V Revozu so zaposleni številni iz Dolenjske, Kočevske in Bele krajine. Na proizvodnjo v Revozu so vezani tudi številni kooperanti, ki delajo v bližnjih dolenjskih podjetjih. Gre torej za usodo več tisoč zaposlenih in njihovih družin v dejavnosti, povezani z avtomobilsko industrijo in rezervnimi deli.
Za Goloba že ves čas velja, da ga tudi v vlogi predsednika vlade zanima samo elektrogospodarstvo in področje energetike. Poznavalci pri tem omenjajo tudi njegovo željo po lastninjenju slednje. Golobovi tako lomastijo tudi po drugih družbah, ki pa so v državni lasti. Pri tem Robert Golob stavi na svojega starega prijatelja Žigo Debeljaka, ki je s 1. septembrom postal novi predsednik uprave družbe Slovenski državni holding (SDH). S tega položaja se je moral predčasno umakniti Janez Žlak in sprazniti mesto za Golobovega izbranca, ki sodi v ožji krog Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice.
Debeljaku naj bi bil Golob pred tem ponujal tudi mesto finančnega ministra, vendar naj bi bil Debeljak ponujeno službo zavrnil, ker ni navajen delati za tako nizko plačo, okoli 3500 evrov neto. Debeljaka naj bi bremenili tudi sporni Mercatorjevi posli z nepremičninami po Balkanu, in sicer famozni Mercatorjev nakup bencinskih črpalk Maxen (tu niti vodijo do Gregorja Golobiča in nekoč razvpitega odvetnika Mira Senice). Te posle naj bi vzelo pod drobnogled tudi državno tožilstvo.
Začenja se Golobov naskok na Telekom
Golobovo težišče je tudi družba Telekom, ki je v državni lasti. Telekomova skupščina naj bi predvidoma prav na današnji seji (8. septembra) imenovala nove člane nadzornega sveta. Zahtevo za izredni sklic skupščine je uradno vložila Kapitalska družba (KAD), ki je v državni lasti. Po zamenjavi vodstva na Telekomu bodo predvidoma sledile še zamenjave v podjetju TS Media, ki ima v lasti portal Siol.net. Sledile naj bi tudi zamenjave na tem portalu, Golob pa naj bi bil mesto odgovornega urednika obljubil svojemu Primožu Cirmanu s portala Necenzurirano. Golobov naskok na Telekom bo tako popoln.
Kdo je Saša Leban, Golobova svetovalka za gospodarstvo?
Saša Leban je hči pokojnega poslovneža Rudolfa Lebana, povezanega z nekdanjo LDS, energetiko in Rusijo. Njeno imenovanje za svetovalko predsednika vlade med poznavalci velja za eno najbolj skrivnostnih kadrovskih potez Roberta Goloba.
Kdo je Žiga Debeljak
Žiga Debeljak, letnik 1971, je dolgoletni Golobov prijatelj, bil je tudi med četico tistih, ki so leta 2011 odšli na Magistrat in Zorana Jankovića prosili, naj kandidira za ljubljanskega župana. Član stranke Pozitivna Slovenija je bil tudi Robert Golob.
Debeljak je univerzitetni diplomirani inženir računalništva in magister poslovodenja in organizacije. Do Golobove ere je bil direktor skupine Advico, ki se ukvarja s poslovnim in finančnim svetovanjem ter finančnimi in z računovodskimi storitvami v Sloveniji in Srbiji. Pred tem je bil član uprave za finance v Gorenju in direktor holdinških družb Gorenje v Avstriji in na Nizozemskem. Med letoma 2006 in 2012 je vodil Mercator, pred tem je bil član uprave za finance in ekonomiko v Gorenju.
Debeljak je od nedavnega (po Golobovi volji) tudi predsednik nadzornega sveta Gen energije. Zdaj naj bi sodil v krog Gibanja Svoboda, v katerem je sodeloval tudi na pogajanjih za koalicijsko pogodbo. Tudi po imenovanju na čelu SDH naj bi ostal v upravnem odboru DUTB, saj da gre, kot je pisal časnik Delo, za neizvršno funkcijo. To naj bi bilo povezano tudi s tem, da bodo DUTB zaradi izteka življenjske dobe najpozneje do konca leta pripojili k SDH, zato naj bi bilo smiselno, da ima nad tem pregled ena oseba.
Poudarjeni stavki:
Novega šefa SDH je osebno določil Robert Golob, Debeljaku pa se je telefonski klic Golobu malo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami doslej najbolj izplačal.
Žiga Debeljak pod Golobovo vlado kopiči funkcije kot za stavo, kar mu zagotavlja skoraj 30 tisoč evrov bruto mesečno. Golob in Debeljak se poznata še časov družbe Iges (Istrabenz Gorenje energetski sistemi), predhodnice Gen-I.
Debeljak je danes predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), predsednik nadzornega sveta družbe GEN energija in predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).
