Piše: Dr. Janez Zorec
Ogorčena Slovenska skupnost v Parizu z veliko bolečino prejema sporočilo francoske škofije iz predmestja Nanterra, s katerim obvešča prihodnjo prodajo slovenskih prostorov v Parizu, dolgoletnega Središča Slovenske katoliške misije v Franciji. Preseneča pa nas še dejstvo, da tega obvestila ni bila zmožna poslati Slovenska škofovska konferenca, ki je končna upraviteljica misije.
Slovenska misija ni bila samo središče, kjer nas je, Slovence iz Pariza in okolice, zbirala v duhu pristne slovenske domačnosti, ampak je tudi ponujala pristanek Slovencem, ki so tja prihajali z vseh koncev sveta. Pariz je le izredno svetovno križišče, ki nima primere v drugih evropskih prestolnicah. Prihajali pa so v ta dom številni slovenski študentje, poslovneži, univerzitetniki in drugi. Izvrševala je nadvse pohvale vredno karitativno dejavnost, ker je vsa leta nepretrgoma dajala zatočišče skromnim slovenskim družinam v težkih zdravstvenih okoliščinah. To je bil pravi vseslovenski dom, kjer nas je neprekinjena navzočnost Najsvetejšega opominjala na duha ljubezni, resnice in svobode, ki si ga je po trpki zgodovini zgradilo cerkveno vodstvo našega doma, ki je s ponosom in pogumom pričalo neomajno zvestobo Bogu in domovini.
Slovenska misija v Parizu je nastala s prizadevanjem in gmotno podporo Slovenske skupnosti v Parizu in okolici, s pomočjo Slovencev po svetu in sodelovanjem francoskega urada ustanove »Cerkev v stiski«. Pred tridesetimi leti smo lahko branili ugled Cerkve na Slovenskem pred izborom predvsem levičarskih slovenskih politikov in kulturnikov na srečanju v francoskem parlamentu in senatu, kjer so se ji brez sramu posmehovali. V mislih smo imeli neprestano duhovno in kulturno pomoč, ki so jo nam dajali škofje Gregorij Rožman, Anton Volk, Stanislav Lenič, Janez Jenko …, med katerimi so se nekateri morali s svetniškim herojstvom upirati domačemu ideološkemu nasprotovanju, da so nas podpirali in nam pomagali ohraniti zvestobo veri in slovenstvu.
Danes pa nam je vodstvo Cerkve na Slovenskem postalo neprepoznavno, ker nas s svojim zahrbtnim početjem preprosto izdaja.
Neprijetni pravni položaj, v katerem se je znašla misija, bi lahko reševali s pogumnimi ukrepi, kakor so podobna vprašanja rešile druge misije po svetu, še posebej misije različnih narodnosti v Franciji. Bogata zapuščina rojakov, ki jih ni več med nami, je bila v večini namenjena slovenskemu katoliškemu tisku, slovenskim semeniščem in za vzdrževanje prostorov Slovenske katoliške misije v Parizu. Del tega premoženja je skrivnostjo izginil. Z njim bi učinkovito lahko reševali marsikatere finančne težave.
Slovenci smo tokrat znova sramotno klonili pred izzivi!
Danes Slovenska katoliška misija v Franciji in nikdar več … Ubogim po duhu in nejevernim v Božjo previdnost, ki so odgovorni za ta sramotni zaključek, pa Bog pomagaj!
Dr. Janez Zorec, Pariz
Sporočilo nanterske škofije Slovencem v Parizu
Spoštovani!
Prostore Châtillona¹ je leta 1978 pridobilo Škofijsko združenje Nanterre (ADN) na priprošnjo Slovenske katoliške misije in z gmotnimi sredstvi, ki jih le-ta zagotovila², da bi jim pomagali ustanoviti misijo v pariški regiji, ker takrat Slovenska katoliška misija ni razpolagala z ustreznimi pravnimi strukturami za neposredno pridobitev nepremičnin.
Zakoniti revizorji nas že nekaj let opozarjajo na zakonsko nujnost, da se to posredovalno stanje konča³, ker naše društvo ADN spravlja v pravne težave.
Z namenom, da se to stanje popravi, je bilo leta 2016 med vašim škofom⁴ in našim škofom⁵ dogovorjeno ter potrjeno leta 2021, da se châtillonski prostori prodajo.
Po dogovorih bo premoženje od prodaje objekta oddano škofiji v Sloveniji⁶.
Naš škof se je zavezal, da bo za vašo skupnost našel primernen bogoslužni prostor.
Želimo vam vse dobro in ostajamo na razpolago.
Dorothée Miramond, Škofija Nanterre
Opombe k prevodu
1 3, Impasse Hoche, 92320 CHÂTILLON
2 Nabrali so jih slovenski duhovniki in Slovenci, živeči v Parizu, tudi s pomočjo drugih sloveskih skupnosti po svetu (med njimi v Argentini, Avstraliji, Kanadi, ZDA), ter francoski urad mednarodne katoliške fundacije »Cerkev v stiski«.
3 Zakaj pa ne ne bi »uredili« spornega stanja in ohranili misije?
4 Mišljen je tedanji predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore
5 Krajevni škof v Naterru med letoma 2014 in 2017 Michel Aupetit
6 Mišljena je Slovenska škofovska konferenca.