Avtor: Metod Berlec
O politiki, medijih in aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s poslancem Slovenske demokratske stranke (SDS) Juretom Ferjanom. Najmlajši poslanec zdajšnje sestave Državnega zbora Republike Slovenije je govoril tudi o cepljenju in predsedovanju Svetu Evropska unije.
Jure Ferjan se je rodil leta 1993 v Kranju. Maturiral je leta 2012 na Gimnaziji ESIC Kranj in diplomiral leta 2015 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2010−2011 je bil član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije (DOS), v letih 2012–2013 član delovne skupine za modernizacijo vzgoje in izobraževanja na MIZKŠ, nato je bil v letih 2013–2015 vodja kabineta Slovenske demokratske mladine (SDM), leta 2015 je opravil pripravništvo v lokalni pisarni evropske poslanke Patricije Šulin. Med letoma 2015 do 2018 je bil novinar, voditelj in urednik na spletnem portalu Nova24TV.si in televiziji Nova24TV, 4 mesece tudi v. d. odgovornega urednika. Preden je marca 2020 postal poslanec državnega zbora, je bil podžupan občine Tržič. Je poročen in oče sinu Vitu.
DEMOKRACIJA: Jure, glede na to, da sva še pred nedavnim praktično skupaj delala kot novinarja in urednika na Nova24TV in Demokraciji, kjer smo si delili prostore, te bom v pogovoru tikal. S politiko in SDS si povezan praktično od malega, če se malo pošalim.
FERJAN: Res je, politika me zanima že od rane mladosti. V Slovensko demokratsko stranko sem se včlanil pri dobrih 18 letih, 5. oktobra 2011. V skoraj desetletju zame SDS ni le stranka, temveč velika družina. Že na začetku sem bil zelo zagnan, priznam, tudi poln želja in ciljev. V Slovenski demokratski mladini sem v dobrih sedmih letih dobil veliko priložnosti. Kot član izvršilnega odbora, vodja kabineta, podpredsednik in na koncu še predsednik Sveta SDM pa verjamem, da sem prispeval svoj delež k aktivni mladinski politiki, ki ima v stranki SDS pomembno vlogo.
DEMOKRACIJA: Kot novinar, televizijski voditelj in nato tudi urednik si odigral pomembno vlogo pri nastajanju velikega novega medijskega projekta, 4 mesece si bil tudi v. d. odgovornega urednika Nova24TV in Nova24TV.si.
FERJAN: V prvi ekipi projekta Nova24TV smo na zgodbo gledali iz prepričanja, kaj se da narediti in ne, česa vse se ne more. Bilo je veliko ovir, veliko težav, a smo zmogli. Vedno se je našla rešitev. To je bil čas, ko sem za projekt Nova24TV živel.
DEMOKRACIJA: Ko sem sam leta 2002 postal glavni in odgovorni urednik revije Demokracija, smo bili pogosto v situaciji, da smo bili poleg Maga edini, ki smo s svojimi prispevki razbijali monopol levih režimskih medijev, zaradi česar sem se večkrat znašel na sodišču.
FERJAN: Medijski projekt Nova24TV so nekateri najprej ignorirali, potem se mu posmehovali, nato je bilo nekaj zatišja, danes pa se ga, ne le nekateri, marveč mnogi bojijo – predvsem tisti, ki so prej lahko popolnoma svobodno manipulirali z javnostjo.
Nova24TV je utrla pot pluralizaciji slovenskega medijskega prostora. Dostop do informacij je ključen, vtis in mnenje pa smo si ljudje sposobni ustvariti sami.
DEMOKRACIJA: Kako ob tem gledaš na poročanje RTV Slovenija, predvsem na njen informativni program, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci?
FERJAN: Želim si, da bi bilo poročanje RTV Slovenija vselej objektivno in nepristransko. Žal opažam, da ni tako. Nacionalni medij ima v družbi pomembno vlogo, v času epidemije še toliko bolj. Izpostavil bi dejstvo, da mediji ne le poročajo o javnem mnenju, ampak ga tudi ustvarjajo.
DEMOKRACIJA: Na devetih volitvah v Državni zbor RS, ki so potekale 3. junija 2018, si kandidiral na listi SDS v volilni enoti ena v volilnem okraju Tržič in dosegel odličen rezultat (1.790 glasov oz. 26,91 odstotka) in v okraju prepričljivo zmagal, a ti je le za las zmanjkalo, da bi postal poslanec. SDS je takrat prepričljivo zmagala, kljub temu pa je t. i. manjšinsko vlado sestavila drugo uvrščena LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca.
FERJAN: V kampanji smo z ekipo delali od jutra do večera, na terenu smo obiskali praktično celotno občino in vidno izboljšali zadnji volilni izid v Tržiču, na kar sem ponosen. Na terenu smo pustili pečat. Čeprav nisem bil neposredno izvoljen v Državni zbor RS, sem bil rezultata zelo vesel, predvsem prepričljive zmage stranke.
Iskreno rečeno sem bil šokiran, ko je Marjan Šarec oblikoval vlado, veliko manj šokiran pa sem bil, ko je odstopil s položaja predsednika vlade. Stranke, ki na prvo mesto postavljajo politiko izključevanja in ne vsebine, ne morejo na dolgi rok delovati skupaj in vzdržati. To se je pokazalo zelo hitro. Nenehne menjave ministrov, nesoglasja, pomanjkanje izkušenj in znanja so terjali svoj davek. Osebno verjamem, da potrebujemo na mestu predsednika vlade izkušenega politika in državnika, kar Janez Janša zagotovo je.
DEMOKRACIJA: V začetku leta 2020 je Marjan Šarec torej vrgel puško v koruzo. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so sestavile novo vlado, ki jo od 13. marca 2020, se pravi vse od izbruha epidemije novega koronavirusa, že v tretje vodi Janez Janša. Se pravi, da gre za vlado, ki ni imela niti enega dneva miru.
FERJAN: Državotvorna drža strank SDS, SMC, NSi in DeSUS je Slovenijo rešila najhujšega. V nasprotnem primeru bi prišlo do kolapsa zdravstva, kaj to v času epidemije pomeni, pa vemo. Na prvo mesto so stranke postavile vsebino in skupne točke programa. Vlada RS je na prvo mesto postavila zdravje in življenje ljudi, pomoč prebivalstvu in zaščito gospodarstva.
Odziv na zdravstveno krizo je bil zelo hiter. Že takoj po razglasitvi epidemije smo poslanci odločali o prvih interventnih zakonih. Manj kot mesec dni po razglasitvi epidemije smo sprejeli PKP 1. Do konca leta je sledilo še šest protikoronskih svežnjev, skupaj torej sedem, kar nas tako po vsebini kot po številu upravičencev uvršča v sam vrh v celotni EU.
DEMOKRACIJA: Zate je bil nastop nove vlade nedvomno pomemben življenjski dogodek, saj si s tem postal nadomestni poslanec. Se pravi, da si z novinarske in občinske scene prestopil na državno raven, v hram demokracije.
FERJAN: Te priložnosti sem bil iskreno vesel in sem jo sprejel z veliko odgovornostjo. Po skoraj letu dni lahko rečem, da se je potrdilo, da so izkušnje iz lokalnega okolja izjemno dobrodošle tudi v državni politiki.
DEMOKRACIJA: Vrniva se k vladi, ki je do konca leta pripravila kar sedem protikoronskih zakonodajnih svežnjev, te ste potem poslanci z določenimi popravki potrdili v državnem zboru, čemur pa so nasprotovali v levem delu opozicije.
FERJAN: Gre za največjo intervencijo države v zgodovini samostojne Slovenije. Več milijard evrov je država namenila ljudem za blažitev posledic epidemije COVID-19 v, kot rečeno, sedmih protikoronskih svežnjih, ki so v državnem zboru prejeli široko podporo, kar je dober signal. Ne razumem, zakaj levi del opozicije takšnih ukrepov ni podprl, v Levici so jim celo nasprotovali. Prav je, da ljudje to vedo, kajti gre za konkreten prikaz razlike med besedami in dejanji.
DEMOKRACIJA: Tudi zadnji protikoronski sveženj (PKP 7) je bil v državnem zboru s prepričljivo večino sprejet, čeprav je stranka DeSUS pred tem izstopila iz vlade koalicije.
FERJAN: Glasovanje s 50 glasovi za PKP 7 je potrdilo, da ima vlada pod vodstvom Janeza Janše v državnem zboru trdno večino poslanskih glasov. Tudi vsi poslanci DeSUS so PKP 7 podprli.
DEMOKRACIJA: Se strinjaš s tistimi, ki poudarjajo, da je sedanja vlada izredno socialno naravnana?
FERJAN: Ta kriza je globalna in je torej zajela ves svet. Ta, predvsem Evropska unija, pa se je tokrat odzval drugače kot v času finančne krize leta 2008. Odziv je bil veliko hitrejši. EU pomaga državam članicam neposredno in gospodarstvo dobi pomoč neposredno, to pomeni, da denar dobijo ljudje in ne banke. Kljub krizi nam je uspelo ohraniti stabilen finančni sistem in tudi banke ostajajo likvidne. Če povzamem ministra za finance Andreja Širclja, lahko rečem, da so tudi banke del rešitve za izhod iz krize.
Vlada pomaga ljudem, pomaga gospodarstvu in pomaga državi kot celoti. Z epidemijo COVID-19 smo se spopadli z vsemi močmi. Prvi val smo uspešno zajezili, zmogli bomo tudi v drugem valu, začetek cepljenja je napoved dokončne zmage nad virusom. Sedmi sveženj protikoronskih ukrepov je bil v nasprotju z ukrepi v preteklih krizah, primarno usmerjen v slovensko prebivalstvo in gospodarstvo. Ukrepi so dosegli svoj cilj – denar je prišel v roke ljudi. Pomoč so prejeli delavci, podjetniki, družine, upokojenci, študenti, prevozniki, gasilci … Vlada na nikogar ni pozabila. Naj omenim le nekatere ukrepe: solidarnostni dodatek za upokojence, turistični boni, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim, ki delajo, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, delno povračilo nekritih fiksnih stroškov, začasno čakanje na delo itd.
Vesel sem, da je bil v okviru PKP 7 na pobudo SDS sprejet tudi amandma koalicijskih poslanskih skupin, da enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov prejmejo vsi otroci do 18. leta ne glede na dohodke staršev. Tako smo naredili tudi korak bliže k naši zavezi iz koalicijske pogodbe o univerzalnem otroškem dodatku.
DEMOKRACIJA: Meniš, da je rešitev za zmago nad COVID-19 cepljenje? Se boš cepil?
FERJAN: Cepljenje je del rešitve, z njim zavarujemo sebe in svoje bližnje ter pripomoremo v skupnem boju proti epidemiji COVID-19. Oba z ženo se bova cepila, takoj ko bova prišla na vrsto. Oba sva oddala vlogo za prijavo interesa za cepljenje proti COVID-19 in o tem obvestila tudi osebnega zdravnika.
DEMOKRACIJA: Si član parlamentarnega odbora za finance. V preteklih dneh je Slovenija prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativnim donosom do dospetja -0,096 odstotka in kuponsko obrestno mero 0 odstotka v višini 1,75 milijarde evrov, kar pomeni, da je ob realizirani zadolžitvi od investitorjev prejela 17 milijonov evrov, ki jih ne bo treba vrniti. Poleg tega je Slovenija povečala obstoječo izdajo dolgoročnih, 30-letnih evrskih obveznic pri obrestni meri 0,381 odstotka v višini 250 milijonov evrov.
FERJAN: To je zgodovinski uspeh naše države ter predstavlja rezultat slovenskega gospodarstva in sprejetih protikoronskih svežnjev. Prvič smo prodali 10-letno obveznico po negativni obrestni meri, na kar smo lahko ponosni. Pri obeh izdajah gre za tržno izkazano dolgoročno naložbeno zaupanje investitorjev v Slovenijo, kar je veliko priznanje aktualni Vladi RS.
DEMOKRACIJA: Si član parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Kako gledaš na vroče polemike glede vračanja otrok, učencev in dijakov v vrtce, šole in srednje šole? Epidemiološke razmere so še vedno neugodne.
FERJAN: Vsi se želimo čim prej vrniti v ustaljene tirnice – v normalnost, kamor spada tudi odprtje vrtcev in šol ne le za prvo triado, temveč za vse. Ne smemo pa tvegati kolapsa zdravstvenega sistema. Veliko je bilo narejenega – novi prostori, nova oprema. Kapacitete zdravstvenega sistema smo do jeseni povečali za 10-krat, žal pa ni mogoče čez noč izšolati novih medicinskih sester in zdravnikov, za to so potrebna leta. Dejansko epidemiološko stanje oz. posledice so vidne s 14-dnevnim zamikom, zato so pred sproščanjem ukrepov potrebne rezerve v zdravstvu.
Prepričan sem, da lahko vsak od nas že s konsistentnim upoštevanjem osnovnih ukrepov, kot so ohranjanje razdalje, pravilno nošenje maske, higiena rok in omejitve ne nujnih stikov, naredi pomemben korak k temu cilju – znižanju števila na novo okuženih in posledično postopni razbremenitvi zdravstvenega osebja in zdravstvenih kapacitet. Z enakimi težavami se soočajo tudi drugje po svetu. Šolstvo je prioriteta, prioriteta pa je tudi varnost in zdravje otrok, učiteljev in vseh, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu.
DEMOKRACIJA: Si tudi član odbora za pravosodje in član preiskovalne komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Že v preteklosti je prihajalo do zlorab organov pregona in pravosodja za obračun s političnimi nasprotniki.
FERJAN: Prepričan sem, da velika večina sodnic in sodnikov svoje delo opravlja dobro in s častjo, medtem ko nas najbolj izpostavljeni in javni primeri pogosto pustijo brez besed, in to v negativnem kontekstu. Verjamem, da bo sodstvo samo znalo ločiti zrno od plev. Le neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje z enakimi vatli za vse bo povrnilo zaupanje v pravno državo.
DEMOKRACIJA: Za 15. januar je leva opozicija napovedala vložitev t. i. konstruktivne nezaupnice v državnem zboru proti vladi Janeza Janše, pri čemer kot kandidata za mandatarja ponujajo predsednika DeSUS Karla Erjavca, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah povsem pogorel, in to prav v tvojem volilnem okraju.
FERJAN: Največje ogledalo, ki ga bo spremljalo vedno in povsod, so Karlu Erjavcu nastavili volivci 3. junija 2018, ko je prejel le 394 glasov oz. 5,92 odstotka in kot dolgoletni predsednik DeSUS ter takrat aktualni minister ni bil izvoljen v državni zbor. Zanimiv je tudi podatek, da je predlagani mandatar na zadnjih volitvah dobil 18-krat manj glasov kot aktualni predsednik vlade, a ima po prepričanju opozicije večje zaupanje ljudi. Nesmisel in absurd ali vse za oblast. Koalicija KUL tako iz dneva v dan postaja večja parodija, a glede na epidemiološko sliko in koronakrizo je takšno destruktivno ravnanje dela politike vse prej kot smešno. Je neodgovorno in zavržno.
Če se bodo »kulovci« vendarle opogumili za še en skok v prazen bazen in vložili konstruktivno nezaupnico, bo ta postregla z bogato razpravo s strani koalicije. Očitki opozicije so prazni. Poslanke in poslanci koalicije bomo imeli priložnost, da v razpravi izpostavimo svoje preteklo delo, kaj vse je vlada v še ne letu dni vladanja naredila za ljudi in za Slovenijo. Tega je res veliko, zato se takšne razprave tudi veselim, predvsem pa, da po zavrnitvi nezaupnice vlada nadaljuje s svojim delom − dokončnim obračunom z epidemijo COVID-19 in nadaljnjim uresničevanjem koalicijske pogodbe.
DEMOKRACIJA: Še za konec. Si tudi član parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije. Slovenija bo v drugi polovici letošnjega leta predsedovala Svetu EU. Kako gledaš na očitke nekaterih, da sedanja vlada oddaljuje Slovenijo od t. i. jedrne Evrope?
FERJAN: To je govorjenje na pamet ali pa preprosto laž, dejanja in dejstva govorijo prav nasprotno. Minister za zunanje zadeve Anže Logar vodi proaktivno zunanjo politiko in izvaja aktivno diplomacijo. Predsednik vlade Janez Janša je odločilno pripomogel h kompromisni rešitvi, sprejemljivi za vseh 27 držav članic EU in posledično sprostitvi 1.800 milijard evrov, namenjenih za okrevanje po pandemiji COVID-19, od katerih je Slovenija pridobila dobrih 10 milijard evrov, kolikor približno znaša letni državni proračun.
Ta vlada je Slovenijo znova postavila na t. i. diplomatski zemljevid, predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021 pa bo odlična priložnost, da naša država svoj ugled in prepoznavnost v EU in svetu še utrdi, kar se je ob slovenskem predsedovanju leta 2008 v prvi Janševi vladi že zgodilo.
