Piše: L. K. F., STA
Odbor DZ za delo danes še ni obravnaval predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi in novele zakona o socialnem varstvu. V SDS so namreč vložili zahtevo, naj DZ odloči o sklepu kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, da se predloga obravnavata po nujnem postopku. Za obravnavo po nujnem postopku niso izpolnjeni pogoji, menijo v SDS.
V SDS menijo, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe, prav tako Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo, je v današnji izjavi za javnost po seji odbora poudaril poslanec SDS Zvonko Černač.
Po Černačevih besedah je bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade Janeza Janše, in sicer po več kot dvajsetih letih poskusov, da bi bilo to področje urejeno na sistemski ravni. Pri sprejemanju omenjenega zakona je bilo opravljenih ogromno razprav in usklajevanj, upravičenci do dolgotrajne oskrbe pa so pravice dobili uzakonjene z januarjem 2022, je dodal Černač.
“Golobova koalicija in vlada pa sta pred letom dni v revanšističnem smislu zelo grdo ponagajali upravičencem, s tem ko so z vložitvijo novele tega zakona dosegli premaknitev uveljavitve določb zakona na 1. januar prihodnje leto,” je poudaril Černač.
Po mnenju SDS tako ni nobene potrebe po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. “Če koalicija meni, da bi bilo treba posamezne določbe predloga zakona izboljšati, pa bi bilo treba te spremembe poslati v proceduro po rednem postopku in opraviti širok dialog z vsemi deležniki, ki ga v primeru predloga zakona o dolgotrajni oskrbi ni bilo,” je še poudaril Černač.
Zelo problematično je po njegovih besedah tudi, da je vlada predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sprejela na dopisni seji in da ga vlaga po nujnem postopku. Kot je navedel, za to niso izpolnjeni pogoji.
“Poslovnik določa, da je mogoče obravnavati zakone po nujnem postopku ob predpostavki obstoja treh okoliščin, in sicer v primeru vojne, naravnih nesreč in če bi zaradi nesprejetja posameznega zakona nastale težko popravljive posledice za državo. Nič od tega pri teh dveh zakonih ni izpolnjeno,” je še dejal poslanec SDS Zvonko Černač.
Po mnenju SDS je pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi grobo kršena in zlorabljena formalna procedura, “da ne omenjam številnih vsebinskih pomislekov, ki govorijo o tem, da je novi zakon bistveno slabši od veljavnega”, je dodal Černač. Omenjeni zakon po mnenju SDS daje upravičencem manj pravic in jih tudi bistveno bolj obremenjuje, ker uvaja nov davek za vse v višini enega oziroma dveh odstotkov prejemkov. To velja tudi za upokojence, je navedel Černač.
V SDS pričakujejo, da bodo v koaliciji prisluhnili njihovi zahtevi in omogočili normalno zakonodajno proceduro, “še bolje pa bi bilo, če bi zakon umaknili iz zakonodajne procedure”, je menil.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi opredeljuje pravice in določa, da bodo sredstva za izvajanje prišla iz državnega proračuna, od 1. julija 2025 pa tudi z obveznim prispevkom. Proračunska sredstva za zagotavljanje pravic in razvoj sistema so zagotovljena v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025, navaja ministrstvo za solidarno prihodnost kot pripravljavec zakona. Od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine.
Tudi v NSi so kritični do sprejemanja zakona po nujnem postopku. “Celo leto niso delali praktično nič, zdaj bi ga pa radi sprejeli v najkrajšem možnem času,” je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek. Opozoril je še, da je bil zakon v javni obravnavi le pet dni in da nima soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Dodal je, da v NSi zakonu nasprotujejo zaradi predvidenega financiranja dolgotrajne oskrbe, vstopne točke na Centru za socialno delo in neizvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah.
Pa še TU.
