Piše: Domen Mezeg
Večni upornik in penolog Dragan Petrovec, ki se 365 dni v letu bori proti namišljeni represiji, je znova dočakal svoj trenutek. Na Dan upora proti okupatorju je še enkrat dokazal, da boleha za politično shizofrenijo, in da v svoji “maniji” izusti marsikaj bizarnega. V svojem “stand up” protestniškem nastopu, je med drugim, upravičen prekrškovni postopek zoper mariborske dijake, ki so z nelegalnim protestom ogrožali zdravje in življenja ljudi, primerjal s pesmijo “Krvava bajka”, ki govori o nacističnem pokolu srednješolcev.
A v resnici zgolj sledi “dobrim” maniram svojih ideoloških očakov, ki so ljudstvo naplahtali, da je dan ustanovitve Protiimperialistične fronte (hitlerjansko-stalinistično-titoističnega pakta) proti Angležem in Francozom, v resnici Dan OF, s tem pa nadaljuje starorežimsko tradicijo laži. Spomnimo: Vse do poletja 1941 so komunisti in nacisti tesno sodelovali ter skupaj celo praznovali 1. maj. Laž je nesmrtna duša komunizma, ki pa jo dediči revolucije tako radi očitajo drugim. Praznik, okoli katerega so pričarali ves ta kičast pomp, je torej utemeljen na laži.
Ampak upor mora biti zlepa ali pa zgrda, prav tako kot razredni sovražnik (v tem primeru premier Janez Janša), da se iztrošeni režim in njegovi zagovorniki tipa Dragan Petrovec lahko politično (in še kako) ohranjajo pri življenju, sicer bi izgubili svoj smisel. In če sovražnika ni, si ga je v dobri stari represivni maniri, potrebno umisliti. Mimogrede spomnimo, koliko je Petrovcu dejansko mar za demokracijo in vladavino prava: Pred časom je podpornike Odbora 2014, ki so demonstrirali za vladavino prava, označil za “zametek drhali”, agresivne demonstracije 5. novembra, ki jih je organiziralo kriminalno podzemlje, pa brez kančka slabe vesti, vehementno pripisal desnici.
Kontradikcija in tragikomedija: Kriminolog Dragan Petrovec, ki se “bori proti represiji”, ob njemu pa eden stalnih udeležencev protivladnih protestov z majico Josipa Broza Tita – enega najhujših izvajalcev represije v zgodovini človeštva. (Foto: posnetek zaslona)
V ta sklop spada tudi njegov “človekoljubni” boj proti “vsem nacistom in nacističnim izrastkom”, ki jih vidi vsepovsod. Njegovih javnih besed pa mu (zelo zanimivo), še noben represivni organ doslej, ni preprečil. Če res drvimo v nekakšno represijo, potem bi bil takšen razplet okoliščin nekako logičen, ali pač. Petrovec je na tokratnem protivladnem mitingu uvodoma sicer izustil, da “jih zebe v telo in v dušo” in da “jim vladajo mrzli ljudje”. Ni čudno, da “jih zebe”, če pa v srcu nosijo toliko “svinčenega”. Halo, smo v 21. stoletju. Petrovec, čas je, da se predramiš iz svojega zimskega spanja. Odjuga je že stalila snežene može, na politični sceni pa je vse polno pomladnih zanesenjakov.
Petrovec je mariborske dijake primerjal z dijaki, ki so jih nacisti pomorili
Prepričan je še, da če bi bili vladajoči drugačni, bi čutili z njimi in ne bi goljufali ter lagali, reševanje življenj s strani vladajočih pa je razglasil za “stranski učinek bogatenja”, “kdor odkriva goljufije pa postaja državni sovražnik – Ivan Gale“, je glede samooklicanega žvižgača in političnega aktivista, ki je bil pripravljen sodelovati celo pri novih političnih projektih, dejal Petrovec, medtem ko je znano, da resnični žvižgači pobegnejo, po možnosti v tujino, ne pa dobijo glavno besedo na, z davkoplačevalski denarjem preplačanem, javnem servisu RTVS. Gale pa je prešerno in neovirano, kot kakšen maneken, poziral tudi na mnogih drugih dogodkih in se pojavil celo na zloglasnem četrtkovem izgredu 5. novembra, ki ga je Petrovec pripisal desnici. Ni vse skupaj malce kontroverzno? Levičarskega aktivista Galeta je vlada naščuvala proti sami sebi?
Petrovec je premierja Janšo še obtožil načrtovanja “državnega udara” pred leti in vlado, da “pošilja policijo nad njih izvrševat nezakonite ukrepe”. Prav tako je po njegovem prepričanju “na oblasti že v tretje človek, ki mu ni mar, ne za zakone, ne za moralo, ne za ljudi”. Vsekakor, prav zato se je požrtvovalno lotil vladanja v najbolj rizičnem obdobju, v času izpraznjenih skladišč zaščitne opreme, ko je dezertiral “Serpentinšek” in v času svojega nesposobnega vladanja dokazal, da je levičar tako in drugače, saj razen tekočih poslov ni znal opravljati ničesar drugega. Ravno tako je Janševa vlada dokazala “da ji ni mar za ljudi” z energičnim sprejemanjem zakonov PKP, ki so reševali tako posamezne eksistence, kot tudi gospodarstvo. Ni mogel niti mimo preganjanja otrok (mariborskih dijakov, ki so z nelegalnim protestom kršili epidemiološka pravila, s tem pa brezbrižno ogrožali zdravje in življenja drugih).
Dediči revolucije to najbolje vedo: “Imeti oblast nad nekom je najmočnejša droga”
Ob tem je mariborske dijake povsem neumestno, sicer pa melanholično, kot v duhu kakšnega poeta, primerjal z “enako starimi otroci”, ki so jih nacisti odpeljali na morišče, iz tega pa se je rodila ena “najbolj pretresljivih pesmi – Krvava bajka”. Ob tem je podal poduk današnjim generacijam, da ne bi ponovile napak preteklih rodov. Da se človeku kar milo stori. Seveda niti omembe komunističnega taborišča Petriček in podobnih okrutnih zločinov nad otroci “nekomunistov”. “Če hočemo zadihati, je protest proti vladi pomemben. A še pomembnejši so upori drugje: Ta vlada s svojim zgledom omogoča in spodbuja razcvet malih diktatorjev, osebnosti klavrne in pritlehne morale, ki izkoriščajo priložnost za premoč nad drugimi.”
“Mali diktatorji” – spet nek shizofreni privid z zlobnimi palčki s svastikami na svojih škratjih čepicah. Mi pa imamo informacijo, da tovrstne izprijene osebke ustvarja prav permisivna vzgoja, katere velik pristaš je ravno Petrovec. “Imeti oblast nad nekom je namreč najmočnejša droga. V zraku, z naglico, kot Covid, se je razširil in udomačil virus represije.” Da, komunisti to najbolje vedo, saj je za normalnega, svobodoljubnega in razmišljujočega človeka povsem nedoumljivo, kako lahko nekdo zgolj na območju Slovenije izvensodno pomori (nekatere tudi zmasakrira) 100 tisoč nedolžnih ljudi, med drugim žensk in otrok, razen če je na drogi. Represija pa naj bi po njegovem prodrla tudi na sodišča, kjer so nekateri sodniki k sreči ostali pokončni.
Velik zagovornik prvorazrednih sodišč in Kučanov tovariš
Drugi naj bi pod pritiski klonili in jih menda prenašajo na svoje podrejene. To morda najbolj ponazarja prav ustavno sodišče, ki mnogokrat še najbolj spominja na kakšno ljudsko sodišče, kjer so primeri prvorazrednih rešeni v nekaj dneh (eklatantni primer je Aleš Zalar), medtem ko so drugorazredne stranke primorane leta dolgo čakati na odločitev sodišča. Kot kaže je to ta neomajnost našega sodstva, ki se mu pogosto bolj poda vzdevek krivosodje – denimo zaradi škandaloznih oprostilnih sodb družini Janković. “Naš protest naj se nadaljuje takoj jutri zjutraj, bodisi v našem delovnem okolju, bodisi kjerkoli drugje, kjer prepoznamo to, kar očitamo vladi: aroganco, laži, sprenevedanje, žalitve in nasilje.” Bomo priča kriminalki iz leta 1945?
Na hitro spomnimo s čem se je že proslavil Petrovec: Z javnimi žalitvami premierja Janše, ki so jih brezsramno prenašali osrednji mediji (denimo Delo): “Poteze te vlade so psihopatske, v skladu z osebnostjo vodje.” Je tudi človek iz miljeja propadlega Foruma 21 in stari dobri znanec zadnjega partijskega šefa Milana Kučana. Je tudi pravnik in menda eden največjih strokovnjakov za penologijo, vedo o izvrševanju kazenskih sankcij, v kateri skuša uveljaviti mehkejše metode, oziroma bolj anarho-liberalen pristop. Gre tudi za večnega, zimzelenega adolescenta, ki se vedno in povsod, kot kakšen rogovec, spopada z namišljeno represijo. Zadnja leta pa živi v državnih jaslih, protestiranje proti vladi pa je, kot kaže, njegova nova popoldanska obrt.
