Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Novelo zakona o zavodih podpira le Gibanje Svoboda, zato bo ta v državnem zboru obravnavana po rednem in ne skrajšanem postopku, kot je predvidevala vlada. Odločitev o tem so sprejele vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednice DZ. Proti obravnavi novele po skrajšanem postopku so glasovale stranke SD, Levica, SDS in NSi. Za so bili le v Gibanju Svoboda. Za javne vrtce in osnovne šole bi to pomenilo, da bi lahko država ali občinska oblast mimo volje zaposlenih in staršev razreševala ravnateljice in ravnatelje, ki so bili imenovani s soglasjem navedenih in uživajo njihovo podporo.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v oddaji Tema dneva pojasnila, da gre v tem primeru za krovni zakon o zavodih, ki med drugim določa tudi imenovanje direktorja oziroma kdaj se ga lahko razreši. “Ta zakon o zavodih ni bil noveliran od leta 1991, ko je bil sprejet. Sedaj je vlada v državni zbor poslala spremembo zakona po skrajšanem postopku. Spreminjali oziroma dodali naj bi en člen, v katerem navedejo, pod katerimi pogoji se lahko razreši direktorja javnega zavoda.” Pogoji so po njenih besedah napisani tako široko, da kadarkoli si minister ali vlada izmisli, da mu nek direktor ne odgovarja, ga lahko enostavno zamenja z razlogom, da ne izpolnjuje pričakovanj, torej dela dobro. “Skrajšanemu postopku smo nasprotovale vse poslanske skupine z izjemo Svobode, ki je skrajšani postopek želela potrditi.”
Kot primer je navedla Univerzitetni klinični center Maribor, kjer se že dolgo govori, da želi zdravstveno ministrstvo zamenjati direktorja. Svet zavoda tega ne izvrši, ker nima razloga za to, saj zavod dela dobro. To jim tako ne uspe navkljub temu, da ima vlada v tem svetu zavoda (večino ima v vseh teh zavodih), ki je nadzorni organ (nadzira direktorja in ga lahko odstopi), večino. “Sedaj je očitno vlada, mislim da minister za zdravje odločil, da se bo spremenil zakon o zavodih z namenom, da se lahko mimo sveta zavoda razreši direktorja,” je izpostavila Godčeva.
Ponazorila je primer bolnišnice, kjer je 11 članov sveta zavoda, od tega je 6 predstavnikov vlade, ostali pa so predstavniki uporabnikov, lokalnih skupnosti, delavcev. “Ker očitno določeni sveti zavodov ne želijo izpolniti zahtev oziroma groženj s strani ministrstva, se je vlada odločila, da na takšen način poseže v razreševanje direktorjev.”
Proti temu zakonu so v SVIZ, v Združenju občin, nevladniki. Zanimiva je bila po besedah poslanke obrazložitev generalne sekretarke vlade, ki je rekla, da je ta zakon odziv na trenutno situacijo. “Rekla sem odziv, na kakšno situacijo? Ko je bilo rečeno, da je zakon primerljiv z drugo zakonodajo, sem vprašala, kje je tako: v Rusiji ali Severni Koreji?” Dobili so več odzivov s strani občin, da niso bile vključene v zakonodajni postopek. O tem govorijo tudi sindikati – sedem reprezentativnih sindikatov je namreč poslalo ugovor. Odziv na trenutno stanje po besedah Godčeve pomeni, da ministru, ministrstvu ni všeč nek direktor in ga želi na takšen način zamenjati. “Niso pa pomislili na nekaj, na kar je tudi opozoril predstavnik Levice v enem soočenju, da bo čez nekaj časa prišla druga vlada, ki bo lahko postopala na enak način in razrešila vse direktorje,” je ob tem opozorila.
Foto: Nova24TV
Gre za politično obračunavanje
Po njenem mnenju gre za čisto politično obračunavanje. “V javnih zavodih na področju zdravstva in šolstva ima vlada večino in lahko prek nadzornega odbora kontrolira direktorje.” Na vprašanje glede zakona je povedala, da pričakuje, da bo postopek še trajal. Koalicija lahko zakon amandmira, da zoži polje možnosti odpovedi iz različnih razlogov. “Mislim, da bodo to težko naredili, ker je res napisan na način, da je kompromis težko doseči. Glede na vse odzive bi pričakovala, da bodo zakon umaknili.”
Vodja poslanske skupine SDS je povedala, da je bilo na petkovem kolegiju govora o komisiji za nadzor javnih financ, ki ji predseduje NSi. Pravi, da so na samem začetku povedali, da želijo voditi komisijo za nadzor javnih financ, nadzorno komisijo, ki pripada opoziciji, in pa tudi Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Po sklepu kolegija in DZ KNOVS vodi NSi, v komisijo za nadzor javnih financ v SDS pa še niso dali članov, ker želijo voditi vsaj eno izmed komisij. “Če že ne vodimo KNOVS, kjer nam niti ne pripada članstvo, bi želeli voditi KNJF. Zato tudi nismo dali članov. Na zadnji poziv predsednice smo predlagali štiri člane in zapisali, da želimo, da komisijo vodi Rado Gladek. Ob tem smo dodali, da v primeru, če ne bomo predsedovali, tudi ne bomo sodelovali. Na kolegiju je bilo sprejeto, da se Svoboda odpove dvema članoma, ta dva pripadeta NSi, ki ima sedaj štiri člane. Svoboda ima enega, Levica enega, SD enega, SDS ima še vedno štiri. Ne vem, ali jih bodo predlagali, dali sklep za predlog naših štirih članov.” NSi je tako prevzela obe komisiji. SDS ima samo štiri predsedniška mesta v delovnih telesih, čeprav ji pripada šest mest. Povedala je, da je v zaključku dejala, da glede na delo NSi in pa dogovarjanje s koalicijo postaja očitno, da bodo jeseni potrebni novi sklepi, ko bo res opozicija, torej SDS prevzela nadzorno funkcijo v komisijah. Na vprašanje, če torej sklepa, da NSi ni več v opoziciji, je odgovorila, da opaža, da so dogovori med NSi in koalicijo zelo močni.
