Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Javnomnenjska anketa Mediane razkriva najvišjo podporo vladnih pobud, najnižjo pa imata sodstvo in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki grozi s stavko in šolnike izkorišča za politične namene skrajne levice. Medtem pa uživajo vladne politike – dobri medsosedski odnosi, ukinitev pogoja PCT, vladna pomoč pri visokih cenah energentov ter višanje plač delavcev – presenetljivo visoko podporo.
Če si pogledamo odgovore na vprašanje “Katerim spremembam, ki bi vplivale na vsakdanje življenje, ste najbolj naklonjeni?”, lahko vidimo, da je največ ljudi (95,6 odstotka) naklonjeno dobrim odnosom s sosednjimi državami in ukinitvi pogoja PCT (73 odstotkov). Po pomembnosti sledita vladna pomoč zaradi dviga cen energentov (70,1 odstotka) in vladni predlog o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanje neto plače (63,4 odstotka). Najmanj pa so očitno ljudje naklonjeni povišanju plač sodnikov, stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in stavki zdravstvenih delavcev.
Navkljub dejstvu, da se je morala nova vlada s prvim dnem, ko je nastopila z mandatom, spopasti z epidemijo novega koronavirusa, je ta več kot očitno uspešna. Na račun sprejemanja primernih ukrepov imamo uspešne gospodarske kazalnike. Slovenija je imela v drugem četrtletju 2021 najvišjo rast stopnje zaposlenosti v Evropski uniji. OECD je Slovenijo uvrstil na drugo mesto po gospodarskem odzivu na epidemijo, znašli smo se tudi na 9. mestu na svetu po trajnostnem razvoju. Prezreti pa ni mogoče niti dejstev, da veljamo za peto najbolj varno državo na svetu in da smo dosegli velik napredek na področju digitalizacije.
Ljudje spregledali politični aktivizem Štruklja
Vladni predlog o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanje neto plače za vse več kot očitno uživa podporo ljudi. Ljudje očitno ne delijo mnenja KUL-ovcev (še posebej stranke Levice, ki je želela celo referendum) in Branimirja Štruklja. Sindikati so namreč z roko v roku izrazili nasprotovanje predlogu, ki bi zaposlenim v roku nekaj let prinesel vidno večje neto prihodke. To, da je Sviz proti spremembam zakona o dohodnini in višjim plačam, hkrati pa so za stavkanje za višje plače, je seveda še posebej skregano z vsako logiko. Ljudje očitno prepoznajo, da Štukelj zavaja, manipulira in se na nek način norčuje iz svojih članov, saj ima določene politične cilje, kamor nedvomno spada nagajanje desnosredinski aktualni vladi. Jasno je, da gre v celotni zgodbi za to, da je Štruklja zabolel ego, ko je videl, da se bodo zdravnikom na osnovi konkretnih razlogov in argumentov začasno zvišale plače, zato se je odločil za sprožitev stavkovne evforije, ki bi zameglila dejstvo, da je nekompetenten poziciji, ki jo zavzema. Neverodostojni razlogi za sredino stavko so nedvomno razlog za nenaklonjenost na strani ljudi.
Čeprav so KUL-ovci sprva vlado napadali, češ da ne reagira na povišane cene energentov, s katero se bori celotna EU, je vlada prisluhnila potrebam gospodarstva in ljudi ter se odzvala z uvedbo energetskih bonov in pa ukrepi, ki prinašajo nižjo položnico za elektriko (enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, oprostitev plačila omrežnine, nižji zneski trošarine za električno energijo in energente, izenačitev pravic vseh gospodarskih odjemalcev zemeljskega plina in 70 milijonov evrov za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu). Rezultat ankete nedvomno kaže, da je bilo ukrepanje vlade na mestu, čeprav poskušajo nasprotniki vlade prikazati, kako naj bi šlo le za predvolilne bombončke.
Afera Masleša pustila globok madež
To, da je najmanj ljudi naklonjeno povišanju plač sodnikom nedvomno ne čudi. Ljudje namreč lahko vidijo na vsakodnevni ravni, kako se kolesje pravice vrti v primeru, ko gre za prvorazredne, in kako, ko gre za navadne državljane. V času epidemije je bilo mogoče videti cel kup nesmiselnih ukrepov, ki so namesto k spoštovanju vladnih ukrepov, ki so nastali v sodelovanju z zdravstveno stroko, prispevali k njihovem nespoštovanju, s tem pa se je prispevalo k ogrožanju javnega zdravja in življenja ljudi. Konec koncev pa je dejstvo, da je največji madež v sodstvu pustila afera “diploma Masleša”, poročanja o kateri so se mainstream mediji spretno izogibali. Že prejšnje javnomnenjske raziskave so sicer pokazale, da ljudje delijo menijo, da bi moral vsak sodnik vedno, na zahtevo javnosti, pokazati svoje dokumente, na osnovi katerih je zasedel določeno delovno mesto. Še toliko bolj to seveda velja za najvišje sodne vrhove.
Namesto da bi v sodstvu poskrbeli za to, da bi bili ovrženi dvomi v verodostojnost diplome Masleše, so novinarji postali tarče groženj na račun vprašanj, ki so bila več kot upravičena. Kakorkoli, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je očitno stopil v bran Masleše in izrazil prepričanje, kako naj ne bi imeli pravne podlage oziroma pristojnosti, da bi preverili, ali vrhovni sodnik izpolnjuje pogoje za nastop sodniškega mandata. Sicer je eden izmed pravnih strokovnjakov povedal, da je argumentacija vrhovnega sodišča, da je dokumentacija o kvalifikacijah Masleše zaupna, popolnoma nepomembna. Če zakon nekaj določa kot zaupno, to namreč še ne pomeni, da tega ne morejo videti nobene človeške oči, temveč da to lahko vidijo zgolj osebe, ki imajo ustrezno dovoljenje za dostop do zaupnih podatkov. Teh pa seveda v državnih organih sploh ne manjka.
Kot lahko vidimo, se ljudje ne pustijo pretentati, čeprav mainstream mediji delujejo po navodilih globoke države in vedno stopijo v bran posebnim izbrancem.