Pišeta: Jože Biščak in Vinko Vasle
Dragi Global International Press Institute (IPI) in Media Freedom Rapid Response (MFRR),
odzivava se na vaš zadnji zapis (TUKAJ), v katerem izražate zaskrbljenost zaradi odziva slovenskega predsednika vlade gospoda Janeza Janše, ki je Memorandum (TUKAJ) o svobodi izražanja in svobodi medijev v Sloveniji Komisarske za človekove pravice Sveta EU Dunje Mijatović označil za lažne novice. Ne bi se mogla bolj strinjati z gospodom Janšo: Memorandum je lažna novica, je enostransko in pristransko poročilo, ki ne odraža dejanskega stanja v Sloveniji.
Ne želiva in nočeva biti odvetnika gospoda Janše. On se zna sam braniti, ne potrebuje najine pomoči. O tem delu vašega odziva naj zapiševa le to: če bi bil gospod Janša tiho, če se ne bi odzival na očitne laži in krivice, če se ne bi boril za resnico in pravico, če bi se ljudem, kakršni ste Vi in gospa Mijatović uklonil in se posul s pepelom, ne, potem Slovenija danes ne bi bila nikoli samostojna, neodvisna in suverena država, potem slovenski narod ne bi nikoli imel svoje države, katere 30-letnico praznujemo ravno ta mesec. In kdo ste vi, da boste gospodu Janši ukazovali, da preneha s tvitanjem, da preneha s kritiziranjem Memoranduma gospe Mijatović? Janši s tem odrekate temeljno človekovo pravico do svobode govora.
Zdi se nama osupljivo, da si kot novinarsko združenje drznete diktirati premierju Slovenije, kako naj odgovarja tujim pomembnežem. Komisarka Dunja Mijatović ni novinarka – je karierna birokratka, ki vodi politični organ. Ne dojamete, kako absurdno je, da nestrankarsko, uradno apolitično telo, kot je vaš inštitut, sodi o tem, kako se izvoljeni vodja suverene države odzove na očitno pristransko poročilo. Vaše nezaslišane izjave so enake aktivistični skupini, ki komentira ton pogovorov med Angelo Merkel in Emmanuelom Macronom na vrhunskih srečanjih. Novinarji o tem zagotovo lahko pišejo. Toda vi kot inštitut, ki naj bi se zavzemal za zaščito novinarstva, nimate popolnoma nobene podlage za analizo odtenkov pogovora med dvema pomembnežema. Takoj ko si to dovolite, postanete politiki. Kar ne dvomiva, da ste. Jasno je, da ste najprej politiki in šele nato novinarji, ki delajo pod krinko.
Na kratko se bova osredotočila zgolj na del, kjer hvalite Memorandum gospe Dunje Mijatović. Memorandum je izrazito pristranski, upošteva zgolj mnenje progresivnih medijev in novinarjev. Naj ponoviva še enkrat: medijska svoboda v Sloveniji ni ogrožena, vsakdo lahko izdaja medij, vsakdo lahko piše, kar želi. Toda znati mora sprejeti tudi kritiko. Če tega ne zmore, potem ne veva, kaj sploh dela v tem poklicu. Osupljivo za naju je, da se tega nekateri novinarji ne zavedajo.
Še bolj osupljivo za naju pa je, da »pozdravljate memorandum komisarke Mijatović in delite njeno zaskrbljenost zaradi poslabšanja medijske svobode v Sloveniji«, ko je jasno, da niste prebrali niti enega stavka vladnega odgovora, ki vsako posamezno trditev komisarke uniči eno za drugo. »Delite zaskrbljenost, da« (citirava) je več ukrepov, ki omejujejo pravico do protesta, vključno s podaljšanimi splošnimi prepovedmi javnih zborovanj in visokimi globami, izrečenimi protestnikom, omejevalo svobodo izražanja. Ali niste prebrali tudi odgovora vlade, ki jasno navaja dejstvo, da so VSE evropske države izvajale podobne ukrepe? Kje je vaše ogorčenje nad mnogo strožjimi ukrepi v Franciji, Belgiji, Španiji, Danski in Nemčiji? Ali tudi »delite zaskrbljenost«, da se medijska svoboda poslabšuje, medtem ko policija v času Sanchezove vladavine protestnike pretepa do krvi? Ali delite zaskrbljenost, ko De Croojeve specialne enote preganjajo protestnike in novinarje po parkih v Bruslju?
Zakaj niste izrazili zaskrbljenosti glede domnevnih tožb SLAPP, ki jih predvideva komisarka, ko so bili člani konservativnih medijev sistematično in institucionalno preganjani in aktivno preganjani v času vladavine Marjana Šarca?
Zakaj niste delili zaskrbljenosti glede strupenega okolja, ko so liberalni politiki v mandatu prejšnje vlade hvalili Vladimirja Putina, kako ravna z novinarji?
In naprej. Ob branju poročila Dunje Mijatović o svobodi medijev in svobodi izražanja v Sloveniji se nama je porodila misel, da ne živiva v državi, ki jo opisuje ta evropska birokratka. Živiva v neki drugi Sloveniji, kjer od zapisanega v njenem “memorandumu laži in neresnic” ne drži prav ničesar. Kako se je Dunji Mijatović to na tako visoki evropski funkciji sploh lahko primerilo?
Vprašanje ima več odgovorov. Eden od teh je, da je nekatere razgovore s posameznimi slovenskimi novinarji in politiki opravila zaradi splošnega vtisa, da želi biti objektivna. Pri tem je – kako značilno za njen levičarski pedigree – upoštevala in uporabila le tista mnenja in poglede iz Slovenije, ki so koristili njenim vnaprejšnjim več kot predsodkom o tem, kaj se v Sloveniji v resnici dogaja na področju svobode medijev in svobode izražanja. Vse druge poglede je načrtno spregledala in mirno lahko zapiševa – cenzurirala. Zato je njeno poročilo sramoten napad na dejstva in resnico.
V Sloveniji seveda prihaja do velike, tudi nevarne nestrpnosti in diskvalifikacij posameznih medijev in novinarjev, le da za razliko ne gre za medije in novinarje, ki so Mijatovićevi pomagali pisati poročilo, ampak za drugo t.i. desno stran. To so mediji, ki imajo drugačne, desno konzervativne poglede na svet, zato so za del slovenske politične scene, ki se danes združuje v opoziciji, nesprejemljivi in se večkrat zahteva, da jih je treba ukiniti. O tem Mijatovićeva niti besede. O napadih na novinarje in o njihovem sodnem preganjanju Mijatovićeva piše, kot da je to posledica dejanj sedanje vlade Janeza Janše in njegovega posebnega angažmaja, da se to dogaja. Tudi tu Mijatovićeva načrtno spregleda, da gre za že omenjene desne medije, ki jih levičarji in ponosni nasledniki komunistov, kot sami sebe predstavaljajo (social demokrati evropske poslanke Tanje Fajon) ovajajo policiji in tožilstvu samo zato, ker predstavljajo drugačne poglede na posamezne dogodke. Samo eden od podpisnikov tega pisanja – Jože Biščak, je v nekaj mesecih bil deležen več zaslišanj na policiji zaradi člankov v reviji Demokracija, vrstijo se napadi na televizijo Nova24TV, v nekaj primerih tudi fizični. Novinarjem desne provenience se skuša prepovedovati sodelovanje na posameznih tiskovnih konferencah levih političnih strank itn. V poročilu Mijatovićeve je tudi zanimiv stavek, ki pravi, da se posamezne novinarke seksistično napadajo. Edini primer, ki temu ustreza, je napad bivšega predsednika komunistov in tajne policije in bivšega predsednika države Milana Kučana na eno od novinark, ki mu je želela zastaviti vprašanje.
Mijatovićeva načrtno uporablja epidemijo virusa v Sloveniji s trditvijo, da je vlada Janeza Janše epidemijo zlorabila in izkoristila za napad na svobodo izražanja, za odvračanje od izražanja drugačnih mnenj in da je v tem smislu vlada sprejela več ukrepov za omejevanje pravice do protestiranja. Žal tudi tu ni mogoče zapisati nič drugega, kot da gre za eklatantno laž. Opozicije je epidemijo ves čas – in še zdaj – zlorabljala za napad na koalicijo in Janeza Janšo z vsakotedenskimi protesti in demonstracijami, na katerih ne manjka parol o tem, koga je treba ubiti, koga zapreti in podobno. Opozicija se teh protestov aktivno udeležuje, pri čemer doslej ni niti enkrat spoštovala ukrepov, ki naj bi preprečevali širjenje virusa. Parlamentarna opozicija je iz hrama demokracije odšla na ulice s trditvijo, da je to edini način, da nasilno odstrani Janeza Janšo in vlado.
Pred dnevi je v parlamentu potekala seja odbora za kulturo, ki mu predseduje članica Levice Violeta Tomić. Ta je med drugim v razpravi dejala, da so desni mediji zlo, ki je metastaziralo. To, kar se je nasploh dogajalo na tej seji odbora, je bil eden največjih sovražnih, diskvalifikatorskih, lažnivih napadov na drugače usmerjene konservativne medije, na njihove novinarje in urednike v tridesetih letih samostojnosti Slovenije. Tako hud in grozljiv političen pogrom nad delom medijev in novinarjev se doslej še ni zgodil. Scenaristi in organizatorji tega pogroma so seveda predstavniki levičarske in komunistične opozicije v parlamentu.
Po vsem tem in ob ponovnem branju pamfleta Dunje Mijatović resnično ni mogoč noben drugačen zaključek, kot ta, da je komisarka dejansko servilni del omrežja lažnih novice o dogajanju v Sloveniji, ki načrtno ob pomoči t.i. politične in novinarske pete kolone iz Slovenije diskvalificira in degradira del slovenskega političnega in medijskega prostora za znanega ideološkega in političnega naročnika, ki si svoj položaj ne zna predstavljati drugače kot v fotelju vladajočih. Če niso nas oblasti, postanejo histerični, napadalni, grozijo, demonstrirajo in na tuje prenašajo laži. Če kdo, se novinarji konservativnih medijev v resnici počutimo zastraševane in ogrožene. Tudi fizično.
Dunjo Mijatović obtožujeva, da je zlorabila visoko in pomembno funkcijo na ravni Evropske unije. In to ni samo sramotno, ampak tudi nesprejemljivo.
Kaj porečete na vse to? Ne pričakujeva odgovora. Bova povedala midva. Ker ste najprej orodje politike, potem ste levi radikalci in šele nato novinarji. Vaša obsodba je najstrožji napad na Slovenijo, na naše vrednote, povezane s svobodo izražanja in svobodo govora ter našo suverenost. Kako si drznete?
Jože Biščak in Vinko Vasle
Jože Biščak je glavni urednik konservativno usmerjene revije Demokracija, predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor knjig Zgodbe iz Kavarne Hayek, Zapisi konservativnega liberalca in Potovati z Orwellom.
Vinko Vasle je dolgoletni novinar in urednik, nekdanji direktor nacionalnega Radia Slovenija in avtor več romanov, med njimi Purgarji, Darovalec, Arhivar, Prva hiša na Marsu ter Pisma podpore in upora.
