Piše: Mag. Tadej Ian
Rožljanje s carinami ameriškega predsednika Donalda Trumpa je med ekonomisti vsepovsod po svetu sprožilo veliko razburjenja. Marsikje na Zahodu je vznemirjena tudi politična desnica, ki Trumpa podpira. V prispevku na podlagi stroke mednarodnih odnosov pojasnjujemo vidik, zakaj so Trumpove carine v resnici odlična ideja.
Z vidika politične ekonomije je neoliberalni ekonomski model (oz. paradigma), ki v svetu prevladuje že od osemdesetih let 20. stoletja in ki je rodil globalizacijo, kot jo poznamo danes, samo eden od modelov, ena mogoča pot človeškega političnoekonomskega razvoja torej. Neoliberalizem se zavzema za samoregulativen trg, na katerem vlada podjetniška pobuda, kar pomeni čim manjše vmešavanje države vanj, za politiko odprtih meja, kar pomeni prost pretok kapitala, blaga in delovne sile (mednarodne ekonomske migracije!) itd.
Z neoliberalnega vidika je torej logično, da so carine, ki jih je delno uvedel in delno z njimi grozil ameriški predsednik Trump, »smrtni ekonomski greh«. Zato s tega vidika ni nenavadna izjava uglednega slovenskega ekonomista dr. Janeza Šušteršiča, da je zaradi Trumpovih carin »zelo veliko ljudi, tudi na slovenski desnici, ki so zelo goreče podpirali Trumpa, šokiranih ter morajo sami pri sebi najti neko opravičilo, zakaj so ga podpirali«. Toda čeprav se v osrednjih medijih in celo v ekonomski znanosti ustvarja vtis, da je v mednarodni ekonomiji edina »zveličavna« paradigma neoliberalna, s stališča politične ekonomije dobro vemo, da to ni res.
Vsaka paradigma je enostranska in tudi neoliberalna, ki je v veljavi na tem svetu že predolgo, je – tako kot vse druge – pridelala vrsto težav, o čemer smo v Demokraciji prvič opozarjali že pred več kot šestimi leti. Zato so nujne korekcije mednarodne svetovne ekonomije in Trumpove carine zelo dober prvi korak v tej smeri.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
