Piše: Dr. Vinko Gorenak
Konec novembra, točneje 27. novembra 2022, je v Sloveniji potekal trojni referendum, ki ga je »Golobnjak« gladko dobil na eni strani zaradi povolilnega efekta po zmagi na volitvah v DZ, na drugi pa zaradi izdatne podpore levosučnih medijev. V istem času (28. 11. 2022–10. 12. 2022) pa je morala policija v sodelovanju s Sovo (Slovenska varnostno- obveščevalna služba) v Ljubljani aretirati ruska vohuna Artjoma Dulceva in Anno Dulcevo. Aretacija vohunov pa bi lahko zasenčila slavje »Golobnjaka« ob dobljenem trojnem referendumu.
Aretacijo vohunov bi pristojni lahko opravili že 28. 11. 2022, a so jo šele 5. 12. 2022. S tem so omogočili slavje v »Golobnjaku«. Takrat je uradno obveljalo, da je datum aretacije določil šef naše obveščevalne službe Joško Kadivnik. Toda le nekaj mesecev za tem sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji šef policije Boštjan Lindav to postavila na laž in dejala, da je prestavitev datuma zahteval sam šef »Golobnjaka«, a je Golob to takoj zanikal in dejal, da bo vse pojasnil pred komisijo v DZ. No, do danes tega še ni storil, do takrat pa osebno verjamem Bobnarjevi in Lindavu.
Ob tem je trfeba povedati še to, da aretacija ni bila kak prestižen dosežek naše obveščevalne službe, temveč so jo na vohuna opozorili s izene od tujih obveščevalnih služb. Uradno se temu pač reče, da je bila aretacija opravljena na podlagi izmenjave podatkov med obveščevalnimi službami.
Toda to še ni vse; 1. 8. 2024 sta ruska vohuna zapustila Slovenijo in prek Turčije odpotovala domov. Bila sta del mednarodne menjave vohunov. Nekaj dni za tem pa sta v Rusiji za medije spregovorila o svojem priporu v Sloveniji. Hkrati pa so se v »Golobnjaku« na vse pretege hvalili, za kako pomembno dejanje Slovenije gre in kako Slovenija povezuje ZDA in Rusijo, kako pomemben mednarodni dejavnik je Slovenija, da se jim je zahvalil celo predsednik ZDA, in še mnoge druge samohvalne neumnosti, ki jim še otrok ne verjame.
Če se naši politiki v »Golobnjaku« na ves glas hvalijo in poveličujejo svoje domnevne uspehe, ki to niso, če hvalijo moč in pomen naše države v mednarodnih odnosih, to še ni tako hudo, naj jim pač verjamejo tisti, ki jim hočejo verjeti. Malo bolj kritični opazovalci političnih razmer pa smo dolžni opozoriti na nasprotna dejstva. V tem pogledu pa intervju obeh ruskih vohunov za ruske medije pove veliko in še več. Ob njunih navedbah smo lahko celo zaskrbljeni. Poglejmo le nekatere.
Ruska vohuna sta dejala, da ju je v priporu v Sloveniji obiskoval pripadnik ruske obveščevalne službe. Seveda se takoj postavi vprašanje, kako je to mogoče, da se zakonito po slovenskih zaporih sprehajajo ruski obveščevalci. Kdo jim je to dovolil, je bila to zaporska uprava? Praviloma bi moralo biti tako, a je malo verjetno, da bi to naredili brez vednosti policije in naše obveščevalne službe. Seveda odgovora na to vprašanje ne bomo nikoli dobili.
Očitno je, da je med ruskimi obveščevalci in vohunoma potekal intenziven dialog, saj naj bi bila dan ali dva pred zamenjavo krivdo priznala. Kdo je te pogovore med pripornikoma in ruskimi obveščevalci nadziral in kako je ukrepal, tudi verjetno nikoli ne bomo izvedeli.
Po njunih besedah sta uradno pripornika očitno intenzivno komunicirala tudi z uslužbenci naše obveščevalne službe, saj iz njunih besed veje praktično zahvala našim obveščevalcem in državi za skrb za njune otroke, predvsem za to, da jima otrok ne bi odvzeli. Samo pomislimo, kaj bi bilo, če bi očeta in mater dveh naših državljanov priprli. Kdo bi skrbel za njuna otroka? Odgovor je popolnoma jasen: socialna služba bi ju poslala v rejništvo. V primeru priprtih ruskih vohunov pa ni bilo tako, celo stike sta imela z njima. Kdo je torej dovolil komunikacijo z otrokoma? Ruska vohuna pravita, da je bila to naša obveščevalna služba, po zakonu pa to seveda ne sme biti tako, tako komunikacijo bi lahko odobrilo vodstvo zapora ali sodišče.
Za konec pa še nekaj ključnih vprašanj, vezanih na sodno vejo oblasti, sodišče, ki je vohunoma sodilo, in sodnika, ki je sodil. Sodnik je sodbo izrekel na podlagi priznanja krivde vohunov, in to v času sodnih počitnic, ko sodišča ne delajo. Zakaj je bilo to nujno potrebno natančno 31. 7. 2024, naslednji dan pa sta bila uradno izgnana? Kako je mogoče, da je sodnik izrekel ravno tako kazen, da se je iztekla 1. 8. 2024, ko sta lahko zapustila Slovenijo? Se vam ne zdi, da je šlo za usklajeno akcijo naše obveščevalne službe, policije in sodišča? Meni se zdi, da je bilo tako. Z drugimi besedami − neodvisna izvršna oblast je narekovala neodvisni sodni veji oblasti na točno kakšno kazen morata biti vohuna obsojena.
Nič čudnega torej, da sta ruska vohuna vse skupaj označila za »teater«. Se nadaljuje.
