Piše: C. R., STA
Danes je zaživela posebna spletna aplikacija Poplave 2023, prek katere lahko ponudniki prizadetim na poplavnih območjih ponudijo svojo pomoč. Aplikacija omogoča civilni zaščiti, da ponujeno pomoč usmeri na pravo lokacijo ob pravem času. Dostopna je na spletni povezavi poplave2023.urszr.si, in sicer prek računalnikov in mobilnih naprav.
Aplikacijo je na današnji novinarski konferenci predstavil poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, ki je izpostavil, da je “pomoč pomembna, a mora biti ciljno usmerjena, koordinirana ter posredovana organizirano”. Curk je glede na razmere na prizadetih območjih v tej fazi k pomoči pozval predvsem obrtnike in podjetnike. “Danes je trenutek, ko moramo očistiti hiše, popraviti poti, ogreti hiše, šele nato prihaja bela tehnika,” je ponazoril.
V aplikaciji bo tudi seznam artiklov, ki jih potrebujejo ljudje na prizadetih območjih. Seznam se bo dnevno lahko spreminjal glede na potrebe s terena. Uporabnik bo tako po prijavi na seznamu označil artikle, ki jih lahko ponudi, bodisi odda bodisi posodi. Nato bo dobil potrditev, da je njegova ponudba sprejeta, v dnevu ali dveh pa tudi informacijo, kje to pomoč potrebujejo oziroma kam točno naj jo usmeri.
“Prizadeti naj svoje potrebe prijavijo občinskemu štabu civilne zaščite, ta bo posredoval to regijskemu štabu, mi pa bomo dobili združene informacije o tem, kje potrebujejo kaj,” je dejal Curk. Ob tem je dejal, da je pomembna tudi koordinacija na terenu, torej da nekdo pomoč na terenu počaka in jo usmeri.
Spletna aplikacija že deluje, je pa Curk dejal, da pričakujejo v začetku nekaj motenj, zato uporabnike prosi za razumevanje. “Skupaj bomo zmagali,” je bil optimističen.
Direktor podjetja EkoKnap, ki je pripravilo aplikacijo, sicer pa poveljnik civilne zaščite v občini Cerknica Matjaž Knap, je dodal, da bo aplikacija nudila dvonivojsko zaščito, uporabniki bodo morali ob prijavi vnesti svoj elektronski naslov, telefonsko številko in številko pošte. “Slednja je zelo pomembna pri nadaljnji obdelavi, da bo ta pomoč prišla na pravo lokacijo oziroma da se bo zbrala na pravi lokaciji,” je še dodal.
Kakšno je stanje danes
V. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je na današnji novinarski konferenci, namenjeni pregledu stanja ob ujmi, ki je prizadela Slovenijo, dejal, da “prehajamo v fazo zaključnih ukrepov, ki so neposredna posledica poplav”, a da “normalnega stanja še nekaj časa ne bo”.
Glede na nekoliko bolj prijazno vreme se razmere nekoliko izboljšujejo, ne glede na to pa intervencijske enote ponekod še vedno izvajajo aktivnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, je dejal Behin.
Na Gorenjskem so aktivnosti usmerjene predvsem k zagotavljanju dostopnosti poti in zagotavljanju večje varnosti. Preverja se stanje na plazu v Koroški Beli. V osrednjem delu Slovenije, vključno s kamniškim koncem, se nadaljuje intenzivna sanacija in odpravljanje posledic ujme, novih dogodkov ni. V Savinjski dolini, ki je eden najbolj prizadetih predelov, se zadeve spreminjajo iz ure v uro, plazovi se še vedno sprožajo, za zdaj so dostopni vsi kraji, a nekateri samo skozi Avstrijo.
Na ta konec pa tudi na Koroško so napotili med 400 in 500 gasilcev iz ostalih regij.
Na Koroškem je najhuje v občinah Črna in Mežica, nekatere poti so tam še vedno neprevozne. Črna je dostopna, poteka izboljševanje komunikacijske infrastrukture. Prizadevajo si, da bi lahko v naslednjih dneh odprli vsaj eno cesto s koroške ali pa s savinjske oziroma šoštanjske strani tudi za prebivalce. Mobilni signal v Črni deluje pri nekaterih operaterjih, ne pa pri vseh.
Na področju Pomurja je še vedno visok vodostaj reke Mure. “Kljub padcu tega vodostaja smo še vedno zelo pazljivi, da ne bi prišlo do porušitve nasipov na reki Muri, kajti danes se je lahko zelo dobro videlo tudi ob posebnem snemanju, ki je bilo izvedeno na tem območju, da ti nasipi še vedno puščajo na določenih predelih in smo pripravljeni za tudi nekoliko slabše scenarije,” je opisal.
Ob tem je dodal, da je bilo z aktivacijo v nedeljo pripeljanih ekip za prečrpavanje velikih količin vode danes obranjeno naselje Hotiza pred nadaljnjimi poplavami. “Te visoko zmogljive črpalke so prečrpale viške vode nazaj v strugo reke Mure oziroma na druge površine, kjer se ne povzroča škoda,” je pojasnil.
