Piše: Sara Kovač (Nova 24TV)
Danes bo najvišje sodišče v državi odločalo o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s predlogom za začasno zadržanje. Omenjeni predlog je bil vložen s strani več vodilnih na javni hiši s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petra Gregorčiča. Avtor pobude in pravni strokovnjak dr. Matej Avbelj je ob vložitvi poudaril, da se s pobudo ščiti Slovenijo kot ustavno demokracijo. Slovenija namreč ni večinska demokracija, kjer lahko ljudstvo na referendumu in vlada sprejmejo karkoli.
Že ob branju novega zakona o RTVS je dr. Matej Avbelj opozarjal, da je zakon sporen in da če bo ta na referendumu sprejet, ta ne bo mogel prestati ustavne presoje, ker je protiustaven tako v vsebinskem kot procesnem smislu. V procesnem smislu se je zakon sprejemal po nujnem postopku brez javne razprave, ki je ob tako velikih spremembah zakonodaje nujno potrebna. V vsebinskem smislu pa zakon po besedah Avblja krši načela pravne države, načela demokratičnosti, načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in paradoksalno, pravico do svobode izražanja.
Z dnem uveljavitve novele je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta sicer nadaljevala delo vse do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda. Dr. Peter Gregorčič je kot prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS poudaril, da so pobudniki enotni, da v resnici ni nobenih razlogov, da Ustavno sodišče tega zakona ne bi zadržalo. V primeru, če sodišče ne bi zadržalo izvajanja takega zakon, bi nastale ne zgolj težko popravljive, ampak tudi povsem nepopravljive posledice. “Pobudnikom bi bila na individualni ravni odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti, neodvisnosti in avtonomnosti RTVS, brez katere tudi institucionalna neodvisnost RTV, ki jo terja njena pravica iz 39. člena Ustave RS – to je pravica do obveščenosti – ne more obstajati.”
V Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja
Po besedah Avblja pobuda ščiti temeljno pravno kakovost Republike Slovenije kot ustavne demokracije. Slovenija namreč ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejmejo čisto kar koli, ampak je ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve uveljavljajo zgolj v okvirih ustave oziroma v okvirih ustavno dopustnih možnosti. Če so torej državljanke in državljani na referendumu prikimali zakonu, to prav nič ne pove o sami ustavnosti tega predpisa. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi pobude je povedal, da se je angažiral za pobudo, ker je prišel do ugotovitve, da v Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja oziroma do vzpostavljanja trenda avtoritarnega legalizma.
S ciljem tako imenovane “depolitizacije” se s spremembo zakonodaje spreminja vodstveno in upravljavsko strukturo zavoda in mandate prekini tri leta pred njihovim potekom. “Takšno ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,” je jasen. Slednje po njegovih besedah izhaja iz ustaljene sodne prakse slovenskega ustavnega sodišča in pa tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice proti Madžarski in Poljski, ki sta obračunavali z nevšečnimi sodniki. “Povsod gre za zakonit odvzem mandatov osebam, preden jim je mandat potekel, ne da bi se na kakršen koli ugotavljala individualna odgovornost teh posameznikov,” je poudaril.
Avbelj je tudi pojasnil, da iz ustavnega prava izhaja, da so mandati oseb, ki tvorijo relativno neodvisne pravne subjekte in na katerih individualni neodvisnosti sloni neodvisnost institucije, v kateri sedijo, varovani pred pred zakonitimi posegi oblasti. Njihova razrešitev je mogoča zgolj na podlagi postopkov, ki uveljavljajo individualno odgovornost. Povrhu vsega pa je nujno, da je zagotovljeno tudi sodno varstvo. Opozoril je, da nihče od pobudnikov po novem zakonu tega nima. “To, da bi lahko vsakokratna parlamentarna večina v relativno neodvisne pravne subjekte posegla preprosto z zakonom in si vanje zakonito nastavila svoje ljudi, vodi v odvisnost teh pravnih subjektov do vsakokratne oblasti,” je opozoril in dodal, da država, kjer bi bilo tako ravnanje dopustno, ni pravna država. “To je država, v kateri oblast, ki ima večino, vlada s pravom.” To pa njegovih besedah predstavlja pot v avtoritarni legalizem.
V primeru zavrnitve bo neposredno odprta pot do ESČP-ja
Omenjeni zakon po besedah pravnega strokovnjaka vodi v odvisnost članov novega sveta RTVS. Večina namreč lahko članu kadar koli zamrzne pravico do glasovanja in pozove upravičenca za njihovo imenovanje, da imenuje nove. To pa v praksi pomeni, da mandat člana v novem svetu tako nikakor ne bo samostojen, ta bo namreč odvisen od tistih, ki bodo imeli večino v tem svetu. “Na sistemski ravni je politika vgradila možnost, da se skozi zadnja široko odprta vrata prek interesnih skupin v svet imenuje tiste člane, ki bodo odločali po pričakovanju vsakokratne večine. Svet bo tako deloval kot skupščina v nekdanjem delegatskem sistemu”, je bil še med drugim kritičen Avbelj, ki je napovedal, da v primeru, če bo pobuda s strani ustavnega sodišča zavrnjena, bo to neposredno odprlo pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.
