Piše: Sara Kovač (Nova 24TV)
Glede na to, da je Slovenija pri proizvodnji električne energije skorajda samooskrbna, družbe, ki jo proizvajajo, pa v lasti države, se državljani in podjetja upravičeno sprašujejo, kako to, da so prodajne cene tudi 10-krat višje, in od kod ta razlika. V poslanski skupini SDS predlagajo ukrep o deležu proizvedene električne energije, ki so jih družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, dolžne prodati uporabnikom, ki to energijo porabijo na območju Republike Slovenije.
Na današnji izredni seji Državnega zbora RS poslanci obravnavajo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oskrbi s plini, predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije.
Oskrba z energijo
K predlogu zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo poslanska skupina SDS predlaga sprejem amandmaja, da se med ukrepe, ki bodo doprinesli k zanesljivi oskrbi z energijo, uvrsti tudi ukrep o deležu proizvedene električne energije, ki so jih družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, dolžne prodati tistim uporabnikom, ki to energijo porabijo na območju naše države. “Ta delež ne sme biti nižji od 90 odstotkov proizvedene električne energije, prodajna cena te električne energije za porabnike na območju Republike Slovenije pa je lahko največ za 10 odstotkov višja od proizvodne cene,” poudarjajo.
Zanesljivost oskrbe po njihovih besedah pomeni tudi cenovno primernost oskrbe z energijo. “Porabniku nič ne pomaga energija po ceni 1.000 EUR/MWh, ker bo v takem primeru posloval z globoko izgubo. Zaradi tega je treba sprejeti ukrepe, ki pomenijo dejansko pomoč gospodarstvu in vsem ostalim porabnikom,” so prepričani v poslanski skupini SDS.
Vlada pomaga državljanom na simbolični ravni
“Podivjane cene energentov se dogajajo zaradi špekulacij in dobičkov prodajalcev električne energije. Zaradi prepočasnega in meglenega odziva Evropske unije bi pričakovali, da bo Vlada RS posegla in zaščitila interese slovenskega gospodarstva in ljudi,” je bil na današnji seji kritičen poslanec Zvonko Černač, ki je opomnil, da druge države v EU izdatno in ne samo na simbolični ravni, kot to počne vlada, ki jo vodi Robert Golob, pomagajo prebivalstvu. “Druge države pomagajo vsem ranljivim skupinam in gospodinjstvom in ne samo nekaterim, to je 15 odstotkom, kot to počne vlada”.
Še nekaj izjav poslanca Černača: “Predstavniki Vade pravijo, da gre za zakone tehnične narave, ki so torej bolj v podporo dobaviteljem oziroma prodajalcem energije in ne porabnikom, torej prebivalstvu in gospodarstvu. Če smo pri plinu 100-odstotno odvisni od uvoza in vpliva na cene tega energenta sami nimamo, pa smo pri proizvodnji električne energije skoraj samooskrbni, družbe, ki proizvajajo elektriko, pa so v lasti države. Ljudje in podjetja se torej upravičeno sprašujejo, kako to, da prodajne cene elektrike v zadnjem obdobju dosegajo tudi desetkratnik in večkratnik proizvodnih cen in kam gre ta razlika?”
Proizvodne cene se namreč v zadnjem letu dni niso spremenile, še ugotavlja Černač. Povprečna proizvodna cena električne energije v Republiki Sloveniji znaša med dobrih 40 oziroma 50 evrov po megavatni uri, kar je dvakrat manj od cene, ki jo je vlada s 1.9. določila kot maksimalno ceno pri prodaji gospodinjstva.
Vlada kot predlagateljica je zakonu priložila tudi pregled ukrepov v dvanajstih državah Evropske unije, kjer podobnih ukrepov oziroma podobnega zakona, kot ga imamo danes v obravnavi, ni zaslediti. Iz preglednice izhaja, da vse države izdatno in ne samo na simbolični ravni, kot to počne Vlada, ki jo vodi Robert Golob, pomagajo prebivalstvu in gospodarstvu.
Vlade drugih držav pomagajo gospodarstvu, naša Vlada je pri tem izpustila vse večje porabnike, hrbtenico gospodarstva, od katerega vsi živimo, vse subjekte, ki imajo priključno moč več kot 43 kilovatov. “Če primerjamo odziv sedanje vlade in vlade, ki jo je vodil Janez Janša, lahko ugotovimo, da je prejšnja vlada ob nižjih prodajnih cenah energentov v Sloveniji, kot so danes, bistveno bolj pomagala ljudem in gospodarstvu. Ob višjih cenah naftnih derivatov na svetovnih trgih oktobra lani, kot so danes, je Vlada posegla v maržo za kurilno olje že 21. 10. lani in jo določila na nivoju 6 centov, Vlada Roberta Goloba ob bistveno višjih cenah pa je določila to maržo za tretjino višjo, na 8 centov po litru. Zaradi tega je bila cena kurilnega olja od oktobra lani 1 evro za liter in ker je začela ponovno naraščati v začetku letošnjega leta, je prejšnja Vlada ponovno posegla in to ceno ponovno limitirala na nivoju 1,30 oziroma 1,35. Ta Vlada se je odzvala šele pri 1,50, cena je pa tudi po limitiranju marže še vedno najmanj 1,35 po litru.”
Podobno pri električni energiji. Prejšnja vlada, ki jo je vodil gospod Janša, je položnice za gospodinjstva prepolovila in to takrat, ko je bila povprečna cena elektrike 68 evrov na megavatno uro, sedanja Vlada pa je to ceno ob približno enaki povprečni ceni dvignila oziroma maksimirala na preko 100 evrov po megavatni uri.
Posamezne države uvajajo različne ukrepe. Estonija je znižala tudi za nazaj, tudi prepolovila omrežnine. “To bi lahko storili tudi v Sloveniji, ker imamo v načrtu za okrevanje in odpornost od 1. 7. lani na voljo 82 milijonov evrov nepovratnih sredstev za vlaganje v izboljšanje distribucijskih omrežij, s tem omogočanjem ljudem, da bodo lahko samooskrbne naprave priklapljali, česar sedaj ne moremo. In včeraj je predstavnica Vlade povedala, da niti evrov teh sredstev še ni bil investiran. Torej popolnoma nič ni bilo storjeno za pretežni del gospodarstva in za večje porabnike, zato smo od teh zakonov pričakovali konkretne ukrepe. Teh žal ni,” je sklenil Černač.
Včeraj so na odboru zakon podprli, predvsem zaradi tega, da bi ga lahko izboljšali. V kolikor bo amandma SDS danes sprejet, bodo zakon ponovno podprli, v nasprotnem primeru pa seveda ne.