Dr. Žiga Turk, komentator:
“Ko se, denimo, beseda svoboda dosledno uporablja kot označevalec regulacije, nadzora ali podreditve (na primer omejevanje poklicne avtonomije ali povečanje državnega nadzora nad institucijami), se njena evaluativna funkcija (vrednostna sodba: svoboda je dobra) ohrani, referenčna (za kaj v resnici stoji) pa izprazni (ne stoji več za svobodo), ne da bi se beseda sama za eno samo črko spremenila. Ali pa vsaki sladki ploščici rečeš čokolada in površni gledalec reklame ali kupec v trgovini bo imel občutek, da bo kupil nekaj dobrega. Besede, kot so mir, svoboda ali enotnost še naprej vzbujajo pozitivne občutke, vendar ne več kot merilo dejanskega stanja, temveč kot značka.”
Vir: Spletni časopis
