Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Štiri največje stranke, vodila jih je Svoboda Roberta Goloba, so zadnji teden preklicale referendum, ki so ga vsega dva tedna prej same razpisale o tem, ali še hočemo elektriko iz nuklearke.
Iz preprodajanja elektrike iz nuklearke prihaja Robert Golob in še lep del Svobode. Ideja, da bi z referendumom spodbudili investicijske ambicije zaspane vlade, pa je prišla iz SDS Janeza Janše, a ta stranka je predlagala referendum hkrati z evropskimi volitvami, ko bi bila udeležba višja in resnost večja. A so vladne stranke to zavrnile, potem pa z evropskimi volitvami razpisale kup referendumov, za katere so ocenile, da bodo zvabili njihove volivce na volišča. Preklic že razpisanega referenduma se je zgodil prvič v zgodovini. Še bolj neverjetno pa je, ker je to uspelo doseči najmanjši med strankami v DZ, Levici Aste Vrečko, ki je na volitvah komaj prišla v parlament, na evropskih volitvah pa je doživela popoln polom. Stavimo lahko, da bo raziskava Mediane danes na POP TV pokazala velik upad popularnosti Svobode in vzpon Levice, ki ne bo več povsem na dnu.
To bo le ena od posledic Tarče Erike Žnidaršič, kjer so nam kot sveto resnico prodajali politično propagando Levice, da je groba kršitev zakona, če velike stranke javno podprejo rabo jedrske energije in hkrati razpišejo posvetovalni referenduma o tem. Že pogovori strank, ki niso v skladu s to politiko Levice, so kršitev zakona, kar opravičuje tajno snemanje in potem predvajanje posnetkov v Tarči, so nam sporočali. In to še kar govorijo.
Zaradi tajnih snemanj so v poslansko skupino Svobode v petek prišli kriminalisti, ki preiskujejo, kdo je res kršil zakon s snemanjem. Že prej so šli na RTVS. Na sodišču nimajo možnosti proti novinarjem. Ti niso dolžni varovati skrivnosti oblasti. Obratno, novinarji smo tu, da jih razkrivamo. Se pa lahko slabo konča za uslužbenca parlamenta ali politika, ki je tajno snemal in posredoval posnetek Tarči. A tudi za Tarčo objava posnetka ni bila brez nerodne dimenzije. Da so bili naivni izvajalci poslov Aste Vrečko, je za javno RTVS, ki je po politični čistki vladajočih že tako ostala brez ugleda, vsaj še rahlo sramotno. Če pa razlog ni bila naivnost, pa še bolj. Z interesi Levice bo zdaj tudi težko zaščiti “žvižgača”, ki je tajno snemal in jim dostavil posnetke. Žvižgači so žvižgači le, če se je res dogajalo kršenje zakona. Če pa je nekdo posnetke mediju posredoval za propagando Levice in interese dobaviteljev energentov iz tujih držav, denimo Rusije in Kitajske, vse, ki se z njim ne strinjajo, pa razglaša za kriminalce, pa to nima zveze z žvižgaštvom. Kvečjemu s korupcijo in zlorabo oblasti, pa tudi državnega medija.
Žvižgaštvo se Tarči že pri Ivanu Galetu ni najbolje izšlo. Gale je v Tarči razkrival domnevno spornost nabave dela respiratorjev med epidemijo Covida, da bi z odstavitvijo šefa SMC Zdravka Počivalška zrušili vlado Janeza Janše. A Gale je sam vodil uvoz še veliko bolj spornih respiratorjev s pomočjo Gorenja, ki bi pa res lahko ogrozili celo življenja. A to so v Tarči javnosti prikrivali, ker bi škodilo političnemu cilju rušenja prejšnje desnosredinske vlade in ugledu “žvižgača” Galeta. Kadri iz Gorenja so danes eden temeljev obvladovanja države leve sredine, pomembnejši so le še kadri iz GEN-I. Vladne stranke se tudi ne sramotijo že dve leti brez tehtnih razlogov, ko poskušajo na vse načine preprečiti preiskavo, kako so Gorenje, GEN-I in podjetje finančnega ministra Klemna Boštjančiča pod mizo plačevali podjetju Vesne Vuković, ko so Necenzurirani še delali za državni Siol.net, kar je bilo kot dodatno financiranje s sto tisoči evri pod mizo politično urejeno.
Tako se zagotovi, da mediji in “žvižgači” delajo prave stvari. Podoben je vzorec na RTVS, kjer so po čistki vrha na cesto vrgli tiste, ki so nazorsko vsaj malo blizu desnici, potem pa privzdignili in dodatno zaposlili svoje kadre. Marcele Štefančiče. V teh dneh, tako je slišati iz RTVS, na radiu zaposlujejo še hčerko županje Črne, ker Večer, kjer je bila prej v službi, vse bolj tone v rdeče. Kar celo politično primeren lastnik Martin Odlazek težko rešuje.
Z interesi Levice, ki nasprotuje zahodni jedrski tehnologiji, pa so se pokrili še interesi premožnih dobaviteljev energentov, denimo plina iz Rusije, pa uvoznikov sončnih celic iz Kitajske. Povrhu so v ozadju še računi tistih, ki bi v bodoče radi kot Golob v državni energetiki brez tveganja služili desetine milijonov in vladali državi. Dilema namreč ni le, ali bo država podaljšala življenjsko dobo NEK in postavila NEK2. Vsaj tako pomembno je, kot vedno pri državni lastnini, kdo bo te posle vodil in si s tem zagotovil moč in tudi velike nagrade. Da o sladkostih z vzporednimi Star Solarji ne govorimo.
Da bi jim bilo lepo, potrebujejo Levico. In šibke vlade. Kot je tokratna.
Levici je do preobrata pomagalo tudi, ker lahko računa na kolesarsko omrežje nevladnih organizacij, ki jih financira vlada. Raznih Nik Kovač, Jaš Jenulov, Dušanov Kebrov in podobnih. Nevladne organizacije so zahtevale tudi študijo, ali bi prihodnost države lahko zagotovili z “zelenimi” sončnimi celicami, vetrnimi elektrarnami in podobnim. Minister Bojan Kumar je strokovno razdelan odgovor direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, da je to nerealistično, nenavadno dolgo prikrival javnost. Javno pa razglabljal, kako lahko investicija v NEK2 pokoplje državo in nam s tem razkril, da dela v nesposobni vladi, povrhu pa je sporočal še, da lahko energetsko prihodnost države zagotovijo državljani sami, če bodo le množično postavljali majhne elektrarne. Kar je, kot je ocenil Mervar, neznanstvena fantastika. A, ko se bo to pokazalo, Kumra, in tudi vlade Roberta Goloba, že dolgo nikjer več ne bo.
Tarči Erike Žnidaršič je uspelo ohraniti vpliv na dogajanje, kar pa ne velja za druge dele depolitizirane RTVS, ki se je preobrazila v institucijo za tratenje državnega denarja, za vlečenje dobrih plač za malo dela množice zaposlenih brez gledalcev in poslušalcev. Kar ni nič posebnega. Podobno posluje tudi lep del množice vladnih ministrstev.
Da bi si zagotovili prihodnost v Tarči stavijo na preverjene kadre, ob Golobiču, filozofu, katerega vlada je nekoč naredila TEŠ6 na neekonomični domači premog, ki ga ni dovolj, zdaj pa je glavni ekspert za energetiko, smo ta teden lahko opazovali še dva velika strokovnjaka za nuklearno tehnologijo: Vladimirja Prebiliča, ki se je na Kočevskem naveličal težav z Romi in šel v Bruselj in Anžeta Logarja, ki je zadnje tedne začel ustanavljati novo stranko, na kar je prej dolgo čakal v zavetju SDS.
Logika, zakaj so se v Tarči o NEK2 in referendumih znašli Golobič, Prebilič in Logar je bila enaka kot bo za uvodnim nastopom Nike Kovač na letnem posvetu direktorjev in vodstvenih delavcev v zdravstvu na Ptuju. Ali kot je bila za nastopom Marcela Štefančiča pred temi šefi državnega zdravstva lani.
Nika Kovač je ob tem, da kot direktorica vodi zasebni zavod, ki ga je za proslavljanje socialističnega 8. marca ustanovil minister Simon Maljevac (Levica), še znana borka za poplave čiste vode, za splave na Poljskem in na Malti, šefica sveta premiera Roberta Goloba za sovražni govor čez janšiste, borka za državno zagotovljeno hrano v šolah, pa tudi vrhunski strokovnjak za reševanje javnega zdravstva in še vsega mogočega.
Čudno je le, da je nismo videli še v Tarči, da bi ob Prebiliču, Logarju in Luki Mesecu pomagala Asti Vrečko čim bolj sesuti Goloba, da Levice na volitvah, ki se hitro bližajo, ne bi odplavilo.
Saj vesta, kam.
