Piše: Ž.K.
Evropski voditelji naj bi s strani ZDA prejeli seznam vprašanj o potencialnem varnostnem angažmaju njihovih držav v Ukrajini po prekinitvi sovražnosti. ZDA predvsem zanima, ali so evropske države pripravljene oz. v kolikšni meri so pripravljene prevzeti breme varnostnih zagotovil Ukrajini, vključno z napotitivijo lastnih vojakov v Ukrajino po prekinitvi ognja.
Danes bo v Parizu predvidoma prišlo do izrednega srečanja (nekaterih) EU voditeljev. Do sestanka prihaja na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po poročanju mednarodnih medijev je namen sestanka opraviti posvetovalna pogovore na temo ameriške politike do Ukrajine.
Sestanka naj bi se poleg Macrona udeležili še nemški kancler Olaf Scholz, poljski premier Donald Tusk, generalni sekretar Nata Mark Rutte, italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni. Evropsko komisijo bosta predstavljala njena predsednica Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Po napovedih se bo sestanka udeležil tudi britanski premier Kier Starmer. V nekaterih evropskih prestolnicah naj bi vladalo nezadovoljstvo, da bo srečanje v Parizu potekalo v omejenem formatu, brez prisotnosti vseh EU voditeljev.
Do srečanja prihaja ob perspektivi, da evropske države, vključno z Ukrajino, ne bodo sodelovale pri mirovnih pogajanjih z Rusijo. Do teh naj bi prišlo v prihodnjih dneh v Savdski Arabiji, morda že ta mesec. Trump v izjavi za javnost ni potrdil točnega datuma. Na sestanku bo zagotovo govor tudi o spodnjih vprašanjih:
1) Kako razumete varnostno zagotovilo ali jamstvo, podprto s strani Evrope, ki bi zadostno odvračalo Rusijo in hkrati zagotovilo, da se ta konflikt konča s trajnim mirovnim sporazumom?
2) Katere evropske in/ali tretje države menite, da bi lahko ali želele sodelovati v takšni ureditvi?
Ali obstajajo države, za katere menite, da so nepogrešljive?
Ali bi bila vaša država pripravljena poslati svoje enote v Ukrajino kot del mirovnega sporazuma?
3) Če bi bile vojaške sile tretjih držav napotene v Ukrajino kot del mirovne ureditve, kakšna bi po vašem mnenju morala biti potrebna velikost takšne evropsko vodene sile?
Kako in kje bi bile te sile razporejene ter za koliko časa?
4) Katere ukrepe bi morale biti ZDA, zavezniki in partnerji pripravljeni sprejeti, če bi Rusija napadla te sile?
5) Kakšne, če sploh, zahteve glede podpore ZDA bi vaša vlada štela za potrebne za sodelovanje v teh varnostnih dogovorih?
Katere kratkoročne in dolgoročne vire menite, da bi morale zagotoviti ZDA?
6) Katere dodatne zmogljivosti, opremo in siceršnjo pomoč je vaša vlada pripravljena zagotoviti Ukrajini za izboljšanje njenega pogajalskega položaja in povečanje pritiska na Rusijo?
Kaj je vaša vlada pripravljena storiti za okrepitev sankcij proti Rusiji, vključno s strožjim izvajanjem sankcij in boljšim ciljanjem tretjih držav, ki globalno omogočajo delovanje Rusije?
Tektonski premiki
Niz vprašanj odseva tektonske premike v zunanji politiki Združenih držav. Ameriški sekretar za obrambo Peter Hagseth je pred dnevi med prvim obiskom na evropskih tleh pojasnil, da ZDA ne vidijo več Evrope kot primarnega strateškega območja in da bodo morale evropske države prevzeti levji delež bremena zagotavljanja varnosti v Evropi.
Hagseth je na sestanku z obrambnimi ministri EU pojasnil, da “zahtevne strateške realnosti preprečujejo Združenim državam Amerike, da bi se primarno osredotočile na varnost Evrope”.
Bodo kmalu v Ukrajini tudi slovenski vojaki?
Vprašanja je zelo verjetno prejela tudi vlada Roberta Goloba. Ta je v večji meri prevzela usmeritev politike do vojne v Ukrajini, ki jo je pred tem zastavila vlada Janeza Janše, vključno z zagotavljanjem vojaške pomoči napadeni državi.
Vlado in ministrstvo za obrambo smo prosili za odziv na poslana vprašanja. Med drugim nas je zanimalo, ali je vlada pripravljena sodelovati pri nudenju varnostnih zagotovil Ukrajini.
