»Turčija praktično odstopila od sporazuma o migracijah! Ne sprejema več nezakonitih migrantov iz Grčije, ker le-ta ne izroči turških vojakov, ki so sodelovali pri poskusu puča. Za 18.6. sklican urgentni sestanek notranjih ministrov EU in držav ZB,« je danes na twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Kot je znano, je turški predsednik Recep Tayip Erdogan nedavno grozil z versko vojno Avstriji, ker je slednja poskrbela za zaprtje sedmih mošej. Zanimivo pa je, da se je avstrijski premier Sebastian Kurz prav danes mudil na obisku v Nemčiji, kjer se je sestal z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem. Slednji je danes Avstriji zagotovil podporo pri načrtih za zaščito zunanjih meja Evropske unije. Kot je poudaril, ob uspešni zaščiti zunanjih meja ne bo več potreben nadzor na notranjih mejah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kurz je po pogovorih s Seehoferjem povedal, da so notranji ministri Avstrije, Nemčije in Italije oblikovali “os voljnih” za boj proti nezakonitim migracijam. “Zadovoljen sem, ker med Rimom, Dunajem in Berlinom želimo vzpostaviti sodelovanje in menim, da bo prispevalo k zmanjšanju nezakonitega priseljevanja v Evropo,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Pred pogovori s Seehoferjem v Berlinu je Kurz za avstrijsko televizijo ORF v torek zvečer dejal, da Avstrija skupaj z nekaterimi državami preučuje možnost vzpostavite centrov za migrante zunaj EU. “Potekajo prizadevanja za vzpostavitev zavetišč izven Evrope, kjer bi lahko namestili begunce in jim zagotavljali zaščito, ne pa tudi boljšega življenja v Srednji Evropi,” je dejal. Ob tem ni navedel, s katerimi državami Avstrija pri tem sodeluje.
Danski premier Lars Lokke Rasmussen je sicer že prejšnji teden omenil, da se z več državami, tudi Avstrijo, pogovarja o ustanovitvi “skupnih centrov” za migrante, ki v EU ne morejo zaprositi za azil, ali so bile njihove prošnje zavrnjene.
Kurz ni ne potrdil ne ovrgel poročanja avstrijskih medijev, da bi migrantske centre lahko vzpostavili v Albaniji. “Bomo videli,” je dejal. Avstrija bo sicer julija prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, zaščito zunanjih meja unije pa je opredelila kot eno svojih prednostnih nalog.
Merklova je še vedno proti »enostranskim dejanjem« proti migrantom
Se pa načrtom Kurza in Seehoferja še vedno upira nemška kanclerka Angela Merkel, ki je včeraj glede spora z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem o migracijski politiki dejala, da bi zavračanje migrantov na nemški meji “močno škodovalo” Evropski uniji. Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki se je v Berlinu sestal z Merklovo, je izpostavil potrebo po večji zaščiti zunanjih meja EU.
Nemški notranji minister in vodja bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer si namreč prizadeva, da bi nemška policija na meji zavračala migrante, ki so za azil zaprosili že v drugi državi članici EU. Poleg tega se po pisanju tabloida Bild zavzema tudi, da bi lahko policisti zavrnili tudi migrante brez zakonitih dokumentov ter tudi tiste, ki so bili že deportirani iz Nemčije in se skušajo ponovno vrniti.
Kanclerkini krščanski demokrati (CDU), sestrska stranka CSU, temu nasprotujejo. “Pomembno mi je, da te odločitve sprejemamo skupaj v Evropi, in ne ravnamo enostransko,” je povedala Merklova po torkovem srečanju z avstrijskim kolegom.
Dejala je, da bi lahko zavračanje migrantov na nemški meji “močno škodovalo” uniji in spodkopalo solidarnost znotraj nje. Poleg tega bi lahko po njenih besedah pripeljalo do težav z Avstrijo, ki bi morala prevzeti odgovornost za večino zavrnjenih migrantov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kurz, ki je sicer znan po podobnih stališčih kot Seehofer, je dejal, da se ne želi vmešavati v nemške notranje zadeve. Kot je dodal, je cilj Avstrije, da “zaustavi tok nezakonitih migracij”. “Mi moramo odločati, kdo bo prišel v Evropo, in ne tihotapci,” je poudaril.
Avstrijska vlada, ki bo z julijem prevzela predsedovanje EU, si bo po njegovih besedah prizadevala za večjo zaščito zunanjih meja unije. To je edina pot za ohranitev schengenskega območja s prostim pretokom ljudi, je dodal.
Zavzel se je tudi za krepitev evropske mejne in obalne straže Frontex, ki bi se morala preoblikovati v polno operativno obmejno policijo. S tem bi se izognili potrebi po enostranskem ukrepanju posameznih držav članic, je povedal.
Tako Kurz kot Seehofer sta si novega zaveznika našla tudi v novem italijanskem notranjem ministru Matteu Salviniju. Kot so po telefonskem pogovoru ministrov sporočili z italijanskega notranjega ministrstva, sta Seehofer in Salvini v “popolni harmoniji glede varnostne in priseljenske politike”.
Salvini je po pogovoru za časnik Corriere della Sera potrdil, da nameravata Italija in Nemčija Evropski uniji predložiti skupen načrt za zaščito zunanjih meja povezave. S tem bi po njegovih besedah zaščitili Sredozemlje in s tem tudi Italijo. O predlogu namerava Salvini prihodnji teden po telefonu govoriti tudi z avstrijskim kolegom Herbertom Kicklom, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Salvini je tudi pozdravil predlog avstrijskega kanclerja, da bi evropska agencija za zaščito meja Frontex delovala tudi v Afriki, s čimer bi migrantom preprečili, da bi se podali na tvegano pot čez Sredozemsko morje. “To je naš cilj. Ob tem je treba vzpostaviti begunske centre s humanimi razmerami, ki bi ljudi odvrnile od poti čez Sredozemsko morje in preprečili smrtne žrtve,” je dejal.
Italija zaradi spora glede migrantov na pogovor poklicala francoskega veleposlanika
Italijansko zunanje ministrstvo pa je danes poklicalo na pogovor francoskega veleposlanika v Rimu. Razlog za to je diplomatski spor med državama zaradi obravnavanja migrantske krize.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč v torek očital Italiji, da je ravnala neodgovorno, ker je zaprla svoja pristanišča za ladjo z več kot 600 migranti na krovu.
Nova italijanska vlada, ki jo sestavljata populistično Gibanje pet zvezd in skrajno desna Liga, je takoj odgovorila na kritike in zavrnila “hinavske lekcije” iz držav, kot je Francija.
“Izjave glede (ladje) Aquarius, ki prihajajo iz Francije, so presenetljive. Italija ne more sprejeti hinavskih lekcij iz držav, ki glede priseljevanja raje gledajo stran,” je v torek sporočila italijanska vlada.
Notranji minister Matteo Salvini je danes zahteval opravičilo Francije. “Naša zgodovina solidarnosti, velikodušnosti in prostovoljstva si ne zasluži klofut članov francoske vlade in upam, da se bo francoska vlada v najkrajšem možnem času uradno opravičila,” je v senatu izjavil Salvini.
Če ne bo opravičila, bi lahko premier Giuseppe Conte odpovedal za petek načrtovano srečanje z Macronom, je zagrozil Salvini. “Če uradno opravičilo ne pride, bi premier Conte naredil prav, če ne bi šel v Francijo,” je dejal.
Ob tem je Franciji očital, da je v okviru evropske sheme za premestitev sprejela le 640 od obljubljenih 9000 prosilcev za azil iz Italije. Francoskega predsednika je pozval, naj “preide od besed k dejanjem” ter sprejme prosilce za azil, začenši “jutri zjutraj”.
Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je medtem sporočil, da se Francija zelo dobro zaveda migrantskega pritiska na Italijo in njenega truda. “Zavezani smo dialogu in sodelovanju, ki jih imamo z Rimom na teh področjih,” je dodal.
Ladja francoske nevladne organizacije SOS Mediterranee s 629 migranti na krovu je za več kot 30 ur obstala v Sredozemskem morju, saj se Italija in Malta nista mogli dogovoriti, katera jo bo sprejela. Na koncu se je ponudila Španija, da sprejme migrante.
Kakorkoli že, glede na aktualno zaostritev migrantskega vprašanja bo očitno moralo priti do protireakcije Evropske unije, saj je očitno, da je migrantski sporazum, ki so ga sklenili s Turčijo, le še mrtva črka na papirju. To se navsezadnje pozna tudi po novih prihodih ilegalnih migrantov v Slovenijo.
