Piše: I.K. (Nova24tv)
Politična travestija, ki se je začela pred dvema letoma na podelitvi Prešernove nagrade, se je zdaj končno zaključila v še eni sramotni predstavi. Skrajno leva politična aktivistka Svetlana Makarovič je včeraj v Mini Teatru iz rok svojega odvetnika Davida Sluge sprejela plaketo svoje Prešernove nagrade. Makarovičeva je Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 prejela za pesniški opus, zavrnila, ker jo je takrat prejel tudi pater Marko Rupnik.
Spomnimo, vulgarni aktivistki Makarovičevi je bila denarna nagrada, podeljena leta 2000 kot del Prešernove nagrade, ki jo je sicer zavrnila, nakazana 16. junija letos in znaša 8.346 evrov. Makarovičeva je zahtevala nastop na letošnji proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad, kar je Upravni odbor Prešernovega sklada zavrnil. Kljub temu se je odločila za samovoljno, solo akcijo skupaj z nevladnim kruhoborcem Jašo Jenullom in pesnikom Borisom A. Novakom ter ob koncu proslave naredila zgago na odru v Cankarjevem domu.
Pri tem so ji priskočili na pomoč rdeči aktivisti na RTV Slovenija in nedopustno podaljšali prenos dogodka, takratni v. d. direktorja TVS Urbanija pa je zaradi njihovega spornega ravnanja sprožil notranjo preiskavo, ki je potem novo depolitizirano vodstvo takoj umaknilo.
Zadnji stadij te rdeče lutkovne igre je prejem nagrade, ki se ji je več kot dve desetletji nazaj odpovedala. Makarovičeva se zdaj spreneveda, da se sama Prešernovi nagradi ni nikoli odpovedala, jo je pa zavrnila, ker, kot je povedala, “ni imela pravice, da bi jo sprejela iz tako umazanih rok”. Kakšna je razlika med odpovedala in zavrnila, ve samo ona sama.
Levica je dogodek dobro izžela za svojo propagando
Nikjer na svetu zavrnjenih nagrad ne moreš 24 let kasneje samovoljno sprejeti. Res pa je, da so politiki Levice iz podelitve naredili dvoletni cirkus za svojo kvazi-umetniško volilno bazo. Najprej z ad hoc nastopom na Prešernovih nagradah, ki ga upravni odbor ni odobril, nato s podelitvijo nagrade, na koncu pa še z včerajšnjo travestijo s podelitvijo. Naslednja saga agitpropa pa je že v teku: Makarovičeva pravi, da bo denar namenila za najem Cankarjevega doma, v katerem bo od 2025 vsakoletni koncert poveličevanja jugoslovanskega komunizma z naslovom Nosimo rdečo zvezdo. V isti dvorani, kjer sicer poteka podelitev Prešernovih nagrad.
Računsko sodišče dejanje obsodilo, ministrica se skriva
Zakaj je ministrica samovoljno delila javni denar političnim aktivistom vladnih strank mimo zakona, bi morala ministrica Asta Vrečko sicer pojasnjevati tudi pred nadzorno komisijo državnega zbora, a se tam ni pojavila, namesto tega je tja poslala svoje uradnike.
Računsko sodišče je sicer pri preverjanju izvrševanja proračuna ugotovilo, da je Asta Vrečko s plačilom Makarovičevi za odpoved Prešernovi nagradi pred desetletji ravnala negospodarno in kršila zakon o javnih financah, ker za plačilo ni bilo nobenega temelja v zakonih.
Kaj je ugotovilo Računsko sodišče?
Računsko sodišče, ki je ugotovilo ravnanje mimo zakona in predpisov, v reviziji povzema, da je Upravni odbor Prešernovega sklada 27. 12. 1999 odločil, da Makarovičeva v letu 2000 prejme Prešernovo nagrado v znesku 2.000.000 SIT. 20. 1. 2000 je ministrstvo prejelo dopis nagrajenke, v katerem je navedla, naj ji nagrade ne nakažejo. Tudi na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika 7. 2. 2000, ki je bila določena kot kraj in čas izvršitve podelitve nagrade, je nagrado v celoti zavrnila. Zaradi navedenega nagrajenki Ministrstvo za kulturo nagrade v letu 2000 ni izročilo, kar pomeni, da ji tudi ni izplačalo denarnega dela nagrade in je v seznamu nagrajencev navedlo, da se je nagrajenka denarni nagradi odpovedala. Sklep o podelitvi nagrade ni bil spremenjen. Takrat veljavni zakon situacije za primer zavrnitve nagrade ni predvideval, ministrstvo pa ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, da je bilo izvedeno kakšno drugo dejanje ali sprejet pravni akt, ki bi uredil situacijo v primeru zavrnitve nagrade.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi poziva k izpolnitvi obljube nagrado izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. Takrat in zdaj veljavni zakon o Prešernovi nagradi ne predvidevata situacij, ko nagrajenec zavrne nagrado. Tako v določbah obligacijskega zakona kakor tudi v javnofinančnih in drugih predpisih ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih obveznost, ki se ji je nagrajenka odpovedala, moralo poravnati. Ravnanje Ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8.346 EUR je v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena ZJF, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti, so zapisali na računskem sodišču o ravnanju Aste Vrečko.
STA poroča, kot da gre za rutinsko predajo nagrade
Pozornemu bralcu agencijskih novic STA ne bo ušlo dejstvo, da STA o nagradi poroča kot o rutinski predaji zaslužene nagrade, pri čemer citira umetnico in njeno hvalisanje, kako je pred 24 leti naredila prav. Niti z besedo pa ni omenjeno, da je računsko sodišče izplačilo nagrade obsodilo, niti da je Upravni odbor Prešernove nagrade obsodil groteskno travestijo, ki se je zgodila ob koncu Prešernovih nagrad pred dvema letoma. Novica se bere, kot da gre za povsem nekontroverzno zadevo, kar pomeni, da je glavna tiskovna agencija v državi načrtno prikrila del zgodbe.
.
