Piše: Ž. N. / Nova24tv
“Mi nimamo obrambe zaradi Nata. Mi imamo obrambo oziroma vojsko zaradi potrebe po obrambi lastne domovine, lastne države v primeru nevarnosti”, je na današnji tiskovni konferenci VSO z naslovom “Vprašanje nacionalne varnosti” poudaril nekdanji minister za obrambo in dolgoletni prvak SDS Janez Janša v zvezi z razpravami, koliko bataljonskih skupin lahko Slovenija zagotovi za Nato.
Janez Janša je v samem uvodu novinarske konference izrazil obžalovanje, da se Lojze Peterle, predsednik VSO, zaradi bolezni ni mogel udeležiti konference, saj bi ta kot predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade izpostavil vidik, ki se ob praznovanju Dneva državnosti premalo izpostavlja – to pa je vidik tega, da takrat ni bilo pomembno zgolj, da se obranimo ali da obranimo samostojno državo, ampak je bilo pomembno tudi to, da ta država preživi.
Glede na to, da je v ospredju razprava o tem, kako se organizirati, koliko denarja potrošiti za to, da je Slovenija varna država, je Janša spomnil, da je bila ta debata zelo živa in živahna tudi v mesecih pred slovensko osamosvojitvijo. Povedal je, da je bilo tedaj več težav, kako zagotoviti denar za lastno vojsko in obrambo, kot pa še naprej plačevati denar za JLA, za katero se je vedelo, da bo v kratkem naš največji nasprotnik. V primerjavi z današnjimi zneski je šlo tedaj za minimalna sredstva. “Kljub temu je danes slovenska obrambna moč na nižji ravni kot je bila v času pred slovensko osamosvojitvijo in na nižji ravni kot je bila leta 1994, ko smo bili po moji oceni vojaško najmočnejši”, je poudaril.
Obrambe nimamo zaradi Nata
V zvezi s sprejetjem obrambne resolucije, v kateri je zaveza, da bo Slovenija do leta 2030 prišla na 3 odstotke BDP za obrambne potrebe in da bo v tem času zagotovila tudi do 10 tisoč poklicnih vojakov in do 30 tisoč rezervistov, je Janša izpostavil, da v resoluciji ni napisano, kako bomo do tega števila prišli. Slovenska vojska ima trenutno namreč 6 tisoč vojakov in tisoč pripadnikov pogodbene rezerve. Do sprenevedanja po besedah Janše prihaja, ker se izogibajo dilemi o ponovni vzpostavitvi vojaškega usposabljanja.
Janša meni, da bi se morali odločevalci v Sloveniji zamisliti, da ob tem ko se govori o silnih milijardah za obrambo, na prvo mesto postavi tisto, kar je dejansko potrebno postaviti na prvo mesto, ko je govora o obrambni moči države, in to so ljudje. “Nesmiselno je, da se v parlamentu, obrambnem ministrstvu in drugod razpravlja, koliko bataljonskih skupin lahko Slovenija zagotovi za Nato. To je drugotnega pomena. Mi nimamo obrambe zaradi Nata. Mi imamo obrambo oziroma vojsko zaradi potrebe po obrambi lastne domovine, lastne države v primeru nevarnosti”, je poudaril in dodal, da je res, da smo del Nata in da je kolektivna obramba vedno cenejša od individualne ter da je potrebno tudi te obveznosti resno jemati. Ni pa to po njegovih besedah na prvem mestu.
Brez prvih volitev ne bi bilo nič
Nekdanji minister za informiranje v času vojne za Slovenijo Jelko Kacin je povedal, da bo jutri veliko govora o 34. obletnici, ampak po njegovo je potrebno govoriti o 35. obletnici. “Brez prvih volitev ne bi bilo nič”, je bil jasen in dodal, da je potrebno poudariti, da smo se organizirano pripravljali na našo samostojnost. “Pomemben element tega je bil, da se zagotovi pogoje za služenje vojaškega roka prvi generaciji slovenskih vojakov. V tej luči bi tej vladi toplo priporočal, da naj vidi toliko naprej in začne obnavljati vojašnice, da bi v primeru, če bi potrebovali splošno vojaško obveznost, imeli kam nastaniti obveznike in prostovoljce, in jih potem primerno servisirati v času, ko se intenzivno usposabljajo za obrambo domovine. To bi morala biti ena od prioritet v tem trenutku, če izhajamo iz iztočnice, da je izhodišče človek”.
Njegova dolžnost je bila, da se komunicira osamosvojitev, ker nas tedaj nihče razen sosednje Hrvaške ni podpiral. Vsi so se namreč tedaj bali razpada tedanje Sovjetske zveze. “Ko smo mi dosegli tak rezultat na plebiscitu in je bilo jasno, da bomo šli v implementacijo osamosvojitve, je JLA vzela pravico, da se razglasi za čuvaja federacije in da stori vse kar je v njeni moči, da prepreči osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Zato se je ves čas trudila, da bi dobila pooblastilo, da prevzame oblast v Jugoslaviji, da izvrši državni udar”, je izpostavil in dodal, da smo bili temu najbližje v mesecu marcu, a da se tega tedaj ni tako jasno videlo. “Takrat so sklicali Predsedstvo SFRJ in zahtevali prenos pooblastil. Razmerja sil ni bilo. Dr. Drnovška tudi ni bilo tam. Tedanji obrambni minister je odpotoval v Moskvo in iskal tiho podporo za vojaški udar. Tam so rekli ja pogojno, šele potem ko bomo prevzeli oblast in ustavili predsednika Gorbačova, in JLA je izgubila ta zalet, to strašno željo, da prevzame oblast takoj takrat”, je pojasnil in dodal, da je posegla 26. Tedaj se je po njegovih besedah pričel odvijal scenarij iz marca leta 1991.
Ne glede na to, kaj se danes govori okrog te vojne, Kacin poudarja, da je bila to prava vojna. V Sloveniji je življenje izgubilo več kot 70 ljudi. Padali so policisti, teritorialci, civilisti, pa tudi vojaki JLA na drugi strani, ki jih je bilo bistveno več kot nas. “V desetih dneh smo se na podlagi doseženih rezultatov na terenu iz objekta zasmehovanja in poniževanja spremenili v subjekt soodločanja”, je poudaril in spomnil, da smo sedli za pogajalsko mizo. “Na podlagi vsega tega je JLA le racionalno ugotovila, da tako ne bo šlo in da je postala neoperativna”, je navedel in dodal, da so se odločili za umik iz Slovenije, da se reši, kar se rešiti da. Demos je bil po njegovih besedah strateško uspešen, a se je ta žal razpustil predčasno, ker nekateri niso videli čez in niso videli priložnosti, da se določene zadeve postori na samem začetku. “To še danes prispeva k temu, da civilizacijsko ne razumemo Zahoda, čeprav smo del Zahoda, da ponekod revolucija še kar traja in da niti pomorjenih romskih otrok ne moremo pokopati v najlepšem mestu na svetu”.
Lastno državo moramo še zgraditi
Prvi notranji minister v samostojni Sloveniji Igor Bavčar je povedal, da je znotraj vlade in delno tudi zunaj, predvsem v pogovorih s slovenskim gospodarstvom, pripravljalo vrsto rešitev za preskok. Priznal je, da je bilo veliko težav pri tem. “Že sami ministri, ki so vodili posamezne delovne skupine, so imeli težave s formiranjem lastne politike”, je povedal in spomnil na dileme okrog zveznih carin, pa lastnega denarja. Pohvalil je tedanje delovanje državne uprave, ki je bila po njegovo celo bolj učinkovita, kot je to ta sedaj. Postavljanje temeljev slovenske države po njegovih besedah ni bilo lahko zaradi okolja, v katerem se je tedaj delovalo. Pravi, da smo bili tedaj osamljeni v svojih naporih. “Mislim, da je pomembno, da smo potem delno kompenzirali manko postavlja lastne državne ureditve skozi pogajanja z Evropsko unijo. V tistih 31, 32 delovnih skupinah smo implementirali evropsko zakonodajo in hkrati postavljali temelje slovenske države”.
