Piše: Janja Strah
Kot pred vsakimi volitvami ali referendumom medijski mainstream straši volivce opominja na volilni molk in straši z globami za kršitelje volilnega molka. A prevladujoči mediji ne povedo bistvenega. Volilni molk velja le za organizatorje referendumske (volilne) kampanje in za z njimi povezane osebe, ne pa tudi za vse druge (običajne) državljane (volivce).
Mainstream mediji namreč pred vsakimi volitvami objavljajo, da so v času, ko velja volilni molk, prepovedane vse oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev na glasovanju. “Tako je prepovedana vsakršna propaganda v medijih in elektronskih publikacijah, propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, nameščanje novih plakatov in razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino, objavljanje videospotov oziroma oglasov ter druge vrste pozivanja volivcev, kako naj glasujejo,” poroča STA.
Obvestilo STA pa ne pove bistvenega, da je namreč Vrhovno sodišče RS že leta 2016 redefiniralo pojmovanje volilnega molka, ko je razveljavilo obsodbo mariborskih lokalnih politikov zaradi kršitve volilnega molka z objavo na facebooku. Prepoved propagande ali nagovarjanja volivcev realno velja le za organizatorje referendumske kampanje in s kampanjami povezane osebe, medtem ko za ostale prepoved in s tem molk ne velja več. Zakonska ureditev, ki ureja to področje, je namreč že stara, vmes je prišlo do razvoja spleta, razvila so se družbena omrežja, splet je postal zelo dostopen. Za posodobitev zakonske ureditve glede volilnega in referendumskega molka si je v zadnjih letih močno prizadeval pravnik dr. Jurij Toplak.
Posamezniki in tudi mediji lahko danes in jutri pišejo in razpravljajo o volitvah. Prav tako lahko na družbenih omrežjih objavijo, kako bodo oziroma so glasovali. Lahko fotografirajo glasovalni listič in ga objavijo. Nič od tega ne pomeni kršitve volilnega molka. Vrhovno sodišče namreč navaja pet pogojev (namena propagande), ki jih mora nekdo izpolniti, da krši volilni molk. Za propagando, ki jo zakon v času volilnega molka prepoveduje, se šteje, ko posameznik, medij, portal in drugi nekaj objavi z namenom vplivanja. Pogoj za to, da objava krši zakon, je tudi ta, da mora biti objava javna in usmerjena k širokemu krogu ljudi, prav tako mora biti del načrtnega in sistematičnega ravnanja ter, nazadnje, ponovljena večkrat ali biti del širšega sistematičnega sklopa objav.
Drage bralke in dragi bralci Demokracije, ne bojte se povedati svoje mnenje tudi danes in jutri, pa četudi osebno ali preko Facebooka ali Twitterja.
