Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)
Vlada je sprejela štiri interventne zakone, s košem obljub. Od kod bo denar? Prispevali ga bomo mi! Del pa tudi gospodarstvo – Golob sicer poleg tega po tiho že grozi z nacionalizacijo premoženje bank in zavarovalnic.
Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, s katerim načrtuje najnujnejšo obnovo infrastrukture in namenja pomoč najbolj prizadetim. Sanacije pa ne bo plačala vlada. Plačali jo bomo davkoplačevalci.
Pomoč je vlada sicer razdelila na štiri sklope.
Prvi sklop je za pomoč prebivalcem oz. gospodinjstvom, drugi sklop predstavljajo ukrepi podjetjem, torej gospodarstvu, tretji sklop so ukrepi, oblikovani posebej za občine. Četrti sklop ukrepov pa zajema sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
Vlada bo kot za stavo začela ustanavljati tudi nova birokratska telesa. Med ukrepi za občine je ministrica Ajanović Hojnik poudarila vzpostavitev tehničnih pisarn, ki bodo organizirane v okviru vladne službe in bodo nudile pomoč oz. svetovanje pri projektih. Predvidevajo tudi ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. “V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov,” je razložila ministrica za javno upravo in dodala, da bo podrobnosti delovanja sklada vlada določila v posebnem zakonu v dveh mesecih.
Vsi interventni ukrepi bodo veljali do 31. 12. letos, ukrepi, ki bodo tujcem omogočali lažje zaposlovanje pa do do 31. avgusta 2023.
Ministrica je dodala, da bodo ukrepi zasnovani tako, da bodo upoštevali “realnost podnebnih sprememb”, karkoli že to pomeni. Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je vlada predvidela tudi obvezni solidarnostni prispevek, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije. Kot je poudaril, bodo prispevek plačali vsi – zaposleni bodo plačali delež od dohodnine, enak znesek pa bo prispevalo tudi gospodarstvo.
Prispevek se bo plačeval v letu 2023 in 2024, obračunal pa ga bo Furs ob dohodnini. “Govorimo o približno 0,3 odstotka dohodnine,” je pojasnil Mesec in dodal, da bo končno višino ministrstvo sporočilo do konca dneva.
“Alternativa obveznemu prispevku pa je solidarnostna sobota, kjer bo ob soglasju zaposlenih in podjetja mogoče ta obvezni prispevek nadomestiti z delom, pri čemer se bo dohodek tega dne namenil v sklad za obnovo Slovenije,” je pojasnila ministrica Ajanović Hovnik. Za oprostitev plačila obveznega solidarnostnega prispevka bo sicer po napovedih Mesca treba oddelati eno soboto v tem letu in eno v prihodnjem.
Golob grozil bankam in zavarovalnicam
Spomnimo, pred kratkim je Golob grozil bankam in zavarovalnicam. “Danes imajo banke 48 ur časa. Jutri boste imeli vi 48 ur časa. Zgodovina je učiteljica,” je zapisal komentator Iršič ob Golobovem 48-urnem ultimatu bankam, da se odločijo, kako ljudem pomagati po poplavah. In če tega ne storijo, bo sledil prisilen odvzem premoženja?!
Z vlado Roberta Goloba se prav zares vračamo v socialistično diktaturo. Mediji poročajo, da je Golob bankam odmeril natanko 48 ur, da se odločijo, kako konkretno pomagati ljudem. In kaj bo, če tega ne storijo? Bo sledila prisilna nacionalizacija?! Bomo naslednji običajni, pošteni državljani, ki bomo ostali brez drugega avtomobila, vikendice, dela prihrankov na bankah? Je upokojence lahko strah za zlate zobe, če nimajo ničesar na računih?!
Bo sledila prisilna privatizacija kot v primeru premožnih zakoncev Hribar, ki ju je VOS leta 1944 navkljub gmotni in drugačni pomoči partizanom razglasili za narodna izdajalca, ju mučila (razčetverjenje) in zverinsko umorila, zatem pa je komunistična partija zaplenila njuno bajno premoženje?! Spomnimo, da je bil Rado Hribar lastnik gradu Strmol, industrialec, bančnik in zbiralec umetnin in takšni gredo nevoščljivim komunističnim delomrznežem najbolj v nos. Se bo zgodovina ponovila?!
