Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Z vladne strani že dlje časa poslušamo zgodbe o tem, kako je finančna blagajna prazna, celo tako zelo, da si država ne bo mogla privoščiti sanacije poplav, kot je obljubila. To je bil tudi temeljni povod za nov davčni pogrom nad državljani in podjetniki – t. i. “solidarnostni prispevek”, ki bo vsakemu državljanu ukradel en delovni dan plačila, prav tako država predlaga dodatno obdavčenje bank, minister Boštjančič pa je dejal, da se ne bodo ustavili pri tem. A pozor! Denarja je očitno dovolj – država pripravlja veliko reformo plač v javnem sektorju – največjo po Virantovi reformi iz leta 2008. Državljane bo stala skoraj milijardo evrov!
Vlada je namreč sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico, kar bo davkoplačevalce obremenilo za približno 847 milijonov evrov – kar je znesek brez funkcionarskih in direktorskih plač, ki se ne štejejo v fond plač javnega sektorja. Na koncu bo reforma stala okroglo milijardo evrov oz. 1.000.000.000,00. Ne pozabimo! Nekaj tednov nazaj so Tanja Fajon, Robert Golob in Luka Mesec zagotavljali, da denarja ni!
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik verjame, da se lahko pogajanja zaključijo do 15. oktobra, realizacijo pa predlaga v treh letih, začetek implementacije pa je postavljen na 1. januar 2025, leto dni pred volitvami. “Ker gre za tako velik znesek, je jasno – in to je bilo jasno tudi že v začetku letošnjega leta –, da te prenove ne bo mogoče realizirati takoj.”
Sanja Ajanović Hojnik (Foto: Twitter)
Šlo pa bo predvsem za še večji stisk socialne uravnilovke, ki bo še povečal težave kompresije plač, saj bodo na koncu čistilke že nevarno blizu administratorjem in svetovalcem. Prvi plačni razred na novi plačni lestvici bo namreč vrednoten v višini minimalne plače, za tistega, ki je danes v 25. plačnem razredu, pa to pomeni 25-odstotni dvig oziroma še nekoliko višji za tiste, uvrščene pod 25. plačnim razredom.
Za javno sektor se takoj najde milijarda
Janševa dohodninska reforma je bila razveljavljena, ker si država ni mogla privoščiti 800 milijonov izpada. Vaj tako so takrat razlagali vladni predstavniki, ko so nam s 1. januarjem zopet začeli krasti del plač, ki nam jih je Janševa vlada pustila. Popravek: očitno si ga lahko – še več si ga lahko, a le za javne uslužbence, ne pa za vse delavce (se pravi tudi tiste v javnem sektorju). Pri tem pa je treba poudariti, da ima javni sektor že danes višje plače kot zasebni in da se bo po reformi masa plač v javnem sektorju povečala za 27 odstotkov, kar znese 1,5 mrd glede na 2022, saj so posamezni parcialni dogovori s priviligiranimi skupinami znotraj javnega sektorja že bili sprejeti.
Medtem ko gremo mi v plačno reformo javnega sektorja, ki bo državo stala kar milijardo evrov, pa Evropska centralna banka (ECB) poziva k brzdanju plačnih apetitov. Podpredsednik ECB Luis de Guindos je pred časom v pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung namreč povedal, da bi se morali sindikati izogibati pretiranim zahtevam glede zvišanja plač. Po njegovih besedah se je namreč treba izogniti plačno-inflacijski spirali, saj ta ne pozna zmagovalcev. A očitno to slovenske vlade ne gane – znova je pokazala, da ljudi deli na prvo- in drugorazredne. Tisti v javni upravi so pač prvorazredni.
