Piše: Lea Kalc Furlanič
»V času dveh let smo dosegli mnoge zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega dela, v mnogih so že vidni. Proračun za leti 2022 in 2023 namenja denar za šole, vrtce, bolnišnice, stanovanja, domove starejših, ceste, vodovode v višini naložb, ki jih v te namene v Sloveniji še ni bilo,« ob koncu mandata dejal premier Janez Janša.
»V težkih okoliščinah, ki niso primerljive z nobeno poosamosvojitveno vlado, smo koalicijski partnerji res dobro opravili svoje delo. Naše sodelovanje in zaupanje se je skozi težavne situacije le še okrepilo in poglobilo. Kljub pritiskom, grožnjam in medijskemu linču v času, ko smo z zamudo marca 2020 tudi v Sloveniji razglasili epidemijo, smo koalicijske partnerice pokazale svojo državotvornost in naroda nismo pustile na cedilu. Epidemija, predsedovanje, energetska draginja, vojna v Ukrajini in številni drugi izzivi so v dveh letih od vseh nas terjali izjemne napore,« je dodal Janša.
Dobrih 140 milijonov za vrtce in šole
Če začnemo pri šolstvu in izobraževanju ter skrbi za družine, je Janševa vlada po desetih letih objavila razpis za vlaganje v šole in vrtce, odobrili so 126 naložb po vsej Sloveniji. Za mlade družine je gotovo pomemben brezplačen vrtec za drugega otroka in vse nadaljnje. Vrtec je postal brezplačen za 21.000 otrok. In zagotovili so 500 evrov za vsakega novorojenca. Poleg tega so zagotovili denar za sofinanciranje naložb: 45,2 milijona evrov za 55 vrtcev v 55 občinah, 67,2 milijona evrov za 69 osnovnih šol v 68 občinah, 1,7 milijona evrov za investicije v šolstvo narodnosti. Poleg tega še 30 milijonov za nakup IKT-opreme v šolah ter 4,1 milijona evrov za naložbe v športne objekte.
Občine so nosilke razvoja
Občine so središče razvoja Slovenije. S spodbujanjem lokalnih razvojnih programov dolgoročno pomagamo k enakomernemu razvoju urbanih središč in podeželja po vsej državi, so zapisali na vladni strani in dodali, da so bili s sredstvi državnega proračuna in različnih evropskih skladov v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. Višina sredstev za razvoj občin:
– iz proračunskih virov države je realiziranih in predvidenih 6,76 milijarde evrov,
– iz evropskih skladov je odobrenih 1,22 milijarde evrov,
– skupno število projektov je 2.416, od tega je 2.185 sofinanciranih iz evropskih skladov.
Podrobnejše podatke lahko vsak pogleda na dveh zelo preglednih povezavah:
– na povezavi na zemljevid projektov za razvoj občin https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pregled-vladnih-projektov-za-razvoj-obcin/; na zemljevidu so zbrani projekti, ki jih je vlada v tem mandatu potrdila, načrtovala, začela izvajati ali jih dokončala na občinski, medobčinski in nacionalni ravni, s prikazanim datumom izvedbe in celotno vrednostjo projekta;
– podrobnejši pregled oziroma informacije o projektih, ki so vključeni v državni proračun, so dostopne tudi na spletnem mestu proracun.gov.si; podatke je mogoče filtrirati po vrsti projekta, lahko pa jih razvrščamo tudi po posameznem področju ali velikosti projektov; na strani so navedeni tudi podatki o trajanju projektov in virov financiranja po letih (tako za proračunske kot druge vire).
Naj omenimo še povišanje povprečnine občinam s 573,5 evra v letu 2019 na 645 evrov v letu 2022. S tem je država občine finančno razbremenila.
Kmetijstvo, mladi, ustrezno plačilo za delo
Ta vlada je različnim sektorjem v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu izplačala skupaj blizu 27 milijonov evrov pomoči, za naslednjih pet let pa za slovensko kmetijstvo zagotovila še 1,8 milijarde evrov. Da bi izboljšali status kmetov, so starejšim od 65 let, ki imajo nizke prejemke, dodelili solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Sprejeli so zakon o varstvu živali.
Za mlade so povišali urno postavko za študentsko delo, povečali število vpisov na fakultete, enotna mesečna vozovnica se je pocenila, prenovili so stanovanjsko zakonodajo, da bodo javna najemna stanovanja za mlade dostopnejša. Uredili so razmere na trgu dela, da bodo mladi laže prišli do prve zaposlitve.
Ogromen dosežek sta rekordna brezposelnost in aktiven trg dela. Ob tem pa še ureditev pogojev za ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Dostojna jesen življenja, zdravstvo, blaginja
Po več desetletjih imamo v Sloveniji po zaslugi te vlade vendarle ustrezen zakon o dolgotrajni oskrbi. Vlada je z večkratnimi rednimi in izrednimi usklajevanji zvišala pokojnine, med drugim uvedla solidarnostni dodatek zaradi povišanja cen energentov, v dveh letih zagotovila 2.392 novih postelj v domovih za starejše ter obnavljala in na novo gradila domove.
Za bolnišnice in medicinsko opremo je zagotovila dve milijardi evrov, povečali so število vpisnih mest na medicinsko fakulteto, z zakonom o javnem naročanju so zajezili korupcijo v zdravstvu, zagotovili enake, evropsko primerljive cene medicinskih pripomočkov po vsej Sloveniji in še marsikaj.
Ne smemo pozabiti na izjemno gospodarsko rast, na višji BDP, na povišanje povprečnih neto in bruto plač, na izjemne pomoči in olajšave gospodarstvu v času epidemije, na višji proračun za področje kulture, na ohranitev oziroma izboljšanje ocen mednarodnih bonitetnih agencij, na zakon o dohodnini, zaradi katerega bomo imeli vsi višje plače, na zagon številnih infrastrukturnih projektov, ki so leta ležali v predalu (tretja razvojna os, drugi železniški tir …) Toliko, kot se je dogajalo v tej vladi, se ni dogajalo še v nobeni doslej, je ocenil marsikdo.
Janez Janša: »V času dveh let smo dosegli mnoge zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega dela, v mnogih so že vidni.«
Nekaj dosežkov v številkah:
naložbe šole, vrtci – 140 milijonov EUR
za razvoj občin – 6,76 milijarde EUR (država), 1,22 milijarde EUR (iz EU-skladov)
za kulturo – 238 mio EUR
v zdravstvo – 2 milijardi EUR
za kmetijstvo – 1,8 milijarde EUR (do leta 2027)
odobrena evropska sredstva – 10,5 milijarde EUR
