Madžarski predsednik vlade je ob 30. obletnici Višegrajske skupine napisal esej, ki ga spodaj objavljamo v celoti.
Viktor Orban: Izpolnjevanje našega poslanstva
Skozi zgodovino je imela Srednja Evropa, ne le določeno vlogo, temveč tudi določeno poslanstvo. Vendar pa je bilo to dejstvo težko prepoznati v času sovjetske okupacije do leta 1990. Dokler so bili v naših državah sovjetski vojaki je bilo nemogoče naše tradicionalno poslanstvo posodobiti z modernimi časi, saj nas je vodila le želja, da se osvobodimo Varšavskega pakta.
Osredotočali smo se le na to, da se znebimo komunistov in jih postavimo kamor spadajo, potem ko so izginili bajoneti okupatorja, čim bolj stran od položajev vladanja in v zgodovinske učbenike, kot greh zgodovine o katerem se učijo naši otroci in vnuki, da bi razumeli kaj se zgodi, ko hoče nekdo graditi prihodnost brez nacionalnih idealov in krščanskih naukov.
Po padcu komunizma in osvoboditvi naših dežel so bile te v veselem vendar obenem tudi zelo izčrpanem stanju. Preživetje, preizkus moči skozi veliko transformacijo in ustanavljanje nove uspešne ere v skladu z zahodnim svetom nam je pobralo vse moči. Vendar pa smo leta 1991 v srcu čutili, da se morajo naše dežele, Poljska, Madžarska in Čehoslovaška na nek način združiti. Skozi stoletja so narodi Srednje Evrope bili in ostali skupnost, ki jo povezuje usoda.
Danes po tridesetih letih, lahko rečemo kot članice Nata rečemo, da smo najbolj dinamična regija v Evropski uniji. Močna rast, nizka stopnja nezaposlenosti, hitra digitalna transformacija, robustne investicije. To smo danes.
Srednja Evropa
Težke debate znotraj Evropske unije o migracijah, demografski situaciji, vlogi družin, konflikti med nacionalno kulturo in multikulturalizmom znova osvetljujejo zgodovinsko poslanstvo Srednje Evrope. Ali to poslanstvo sploh obstaja? Kakšna je njegova moderna oblika? In pa seveda za nas, predsednike vlade, najbolj pereče vprašanje: Kako lahko na to vpliva politika?
Madžari smo vedno smatrali, da nismo preprosto rojeni na ta svet. Kdor je rojen kot Madžar ima določeno poslanstvo. To poslanstvo pa je iznad posameznika in ima evropski horizont in pomembnost. Prav tako vemo, da lahko to poslanstvo dosežemo le skupaj z drugimi narodi Srednje Evrope. Na območju med nemškim in ruskim svetom, kjer se je razvilo veliko jezikov in nacionalnih kultur, obstaja skupna kulturna značilnost, način življenja, miselnost in specifična drža. Na stotine poljskih, slovaških, čeških in madžarskih pesnitev, literarnih del in filmov to dokazuje. Naše poslanstvo pa je, da ohranjujemo te kulturne značilnosti.
Madžarska ideja lastnega poslanstva nas vodi nazaj do Rimskega imperija. Smatramo, da so Evropo ustvarila ljudstva, ki so v različnih obdobjih napadala Rimski imperij. Ta ljudstva so ustanovila lastne dežele na ruševinah bivšega Rimskega imperija. Prevzela so latinsko krščanstvo, vendar pa se niso odrekla lastnih kultur. Oblikovalo jih je kladivo zgodovine.
Tako je bila naša usoda odločena, ne le nacionalne države, tudi nacionalne kulture so bile rojene. Rojen je bil ideal, zakon, ideja o tem kakšna bi morala Evropa biti. Mogočna intelektualna enotnost s skupnimi kulturnimi temelji, idejami in končnimi cilji. Obenem pa z ločenimi neodvisnimi člani, ki jih povezuje enotnost Evrope. Dolžni so služiti evropski intelektualni enotnosti, vendar pa niso dolžni služiti interesom drugih. Evropa je raznolika enotnost. Kdor napada to enotnost je slab Evropejec, obenem pa je slab Evropejec tudi vsak, ki hoče izbrisati to raznolikost.
Raznolikost v enotnosti in enotnost v raznolikosti. To je čar Evrope, njena skrivnost, te dramatične napetosti ji dajejo lepoto. Njenega najbolj notranjega bistva pa ne najdemo nikjer drugje na svetu. Srednji Evropejci ljubijo Evropo. Razumejo, da harmonijo tvorijo napetosti in nasprotja. Harmonija ne pomeni uniformirane istosti ali istega mnenja. Zato je poslanstvo Madžarov in drugih srednjeevropskih držav boj za neodvisnost.
Ščitimo duh enotnih narodov in krščansko evropsko kulturo pred vsemi napadi izven Evrope in branimo raznolikost pred težnjami za hegemonijo, ki želi vladati neodvisnim narodom. To je bil pogoj za evropsko stabilnost že stoletja. To je evropska samoobramba, danes pa očitno francoski predsednik skuša vsiliti idejo o evropski podložnosti Bruslju, kjer lahko. Zato gre za dvojno samoobrambo proti zunanjim in notranjim sovražnikom enotnosti in raznolikosti Evrope. Proti vedno novim napadom od zunaj in imperialističnim poskusom, ki se širijo znotraj Evrope. To je bila politična zgodovina Evrope do konca druge svetovne vojne, ko je naša celina izgubila pravico in priložnost, da sama odloča o svoji usodi.
V4 in Evropa
V sredini prvega desetletja novega tisočletja smo vsi vstopili v Evropsko unijo. Pred nami so se odprla nova obzorja, obenem pa smo postali udeleženci debat o prihodnosti Evrope. S tem se je pojavilo vprašanje; Kakšen mora biti doprinos Srednje Evrope skupni evropski prihodnosti? Sprva so si stare članice po svoje interpretirale stališča glede domovine, krščanstva, družine in suverenosti, ki so bila v njihovih ušesih slišati kot kulturna in zgodovinska folklora. Mislim, da so bile mnenja, da gre za nek začasen fenomen, ki bo minil in izginil tako kot norice. To je bila prijetna misel, ki ni nikogar razburjala, obenem pa je predstavljala ravno pravšnji izziv zaradi finančne krize 2008-2009.
Madžari smo razumeli, da so medtem, ko smo mi pod komunizmom hrepeneli po krščanskem in suverenem načinu življenja, tisti, ki so živeli v amerikaniziranem delu Evrope redefinirali bistvo Evrope ter so stremeli k temu, da udejanjijo svoj lasten program. Takrat smo Madžari prav tako dojeli, da govori in pisanje o post-krščanski, post-nacionalni eri niso bili le del novinarstva, temveč je šlo za resnične politične namene in za dokončanje samega evropskega programa ter ustvarjanje prihodnosti kot so jo videli Zahodnjaki.
Evropskega poslanstva niso doživljali kot obrambe pred zunanjimi napadi na krščanstvo in kot ohranjevanje notranje raznolikosti. Njihovo novo evropsko poslanstvo je politika, ki želi, četudi le začasno, popolno odprtost in odpravo mej in smatra za nujno zlo spolne vloge in družinske modele, ki bi jih radi prilagajali kot komu odgovarja, ter dolžnost do kulturne dediščine. Njihov cilj pa ni, da vse spremenijo le v njihovih državah.
Poslanstvo
V tej situaciji je Madžarom jasno kakšno je njihovo evropsko poslanstvo. Prinesti brezkompromisno antikomunistično tradicijo v skupno evropsko zakladnico. Opozarjati na pozitivne lastnosti politične in družbene ureditve, ki temelji na krščanskih socialnih naukih. Pokazati predvsem našim francoskim prijateljem, da obstaja v Srednji Evropi krščanski model družbene organizacije, ki temelji na naukih in je osvobojen šibkosti ali zanikanja osebne vere.
Prav tako je to poslanstvo opozarjati ljudi, ki živijo v varnem notranjem območju, na zunanje grožnje. Treba se je zavedati, da valovanje mediteranskih ljudstev-ki so nam dobro znana iz zgodovine- sedaj povzroča plimo, ki se pomika proti nam, ti valovi pa dosegajo tudi Skandinavijo.
Tudi poraz v doseganju našega poslanstva je junaški. Vendar pa doseganje poslanstva samo, ki prinaša uspeh, svobodo in blaginjo domovini ni nič manj junaško, obenem pa je tudi radostno. Srednja Evropa ima dobro priložnost za doseganje tega poslanstva. V imenu mojega naroda se vam zahvaljujem za tri desetletja višegrajskega sodelovanja!
