Piše: Nova24tv.si
Uroš Jauševec, nekdanji generalni sekretar Socialnih demokratov, ponosnih naslednikov zveze komunistov, najbrž verjame, da desnica sploh ne bi smela legitimno obstajati. Ko je namreč Žiga Turk pozval davkoplačevalce, da donirajo svoj preostanek dohodnine (ki gre sicer po MJU avtomatizmu v roke Mirovnemu inštitutu, Radiu Študent, Danes je nov dan in drugim levim do skrajno levim NVO-jem) Novi slovenski zavezi (kar je povsem legitimen poziv), se je oglasil Jauševec, rekoč: “Eni z motorkami strašijo, drugi imajo take izpade,” zapis pa je začinil s ključnikom #ustavimodesnico.
Uroš Jauševec je eden izmed tistih na desnici, ki ima težave s filtrom, ki filtrira informacije iz možganov do jezika. Podobne težave ima predsednik vlade Robert Golob. So pa takšni posamezniki izredno koristni, če želimo ugotoviti resnično razpoloženje akterjev na levici. Jasno je, da si ne želijo nobenega sodelovanja z desnimi strankami, Pahorjevo sodelovanje za razvoj z Janševo vlado jim je bilo bogokletno. Še več – večina jih (čeprav tega ne priznajo) misli, da desnica sploh ne bi smela obstajati – kot v zlatih časih 1945–1991.
Levica se ne more sprijazniti z obstojem desnice
“Še en namig, da ima tisti % za @SlovenskaZaveza verjetno največji faktor vpliva. P. S. Desnica je del političnega prostora. Ustavljali so jo 1941–1990, zdaj pa bi se kazalo z njenim obstojem pač sprijazniti,” mu ni ostal dolžan Žiga Turk na socialnem omrežju X.
Jasno je, da slovenska politična levica temelji na mitoloških bitkah komunističnih partizanov in si ne dovoli odvzeti svojih legend, tako kot si Srbi ne dovolijo vzeti slavne bitke na Kosovu ali Mongoli krvoločnega Džingiskana. Nova slovenska zaveza napada mit o “osvoboditvi” Slovenije v času komunizma, ampak čas pravilno dojema kot prehod iz ene diktature v drugo, morda za slovenski narod enako pogubno.
Uroš Jauševec – koristni skrajnež
Nekdanji dolgoletni tajnik in nekdanji generalni sekretar Socialnih demokratov Uroš Jauševec je bil na družbenih omrežjih sicer precej aktiven v času vlade Janeza Janše. Zaslovel je s hujskanjem k petkovim protestom. Vse od izbruha prvega vala epidemije se je hudoval nad ukrepi, izjemno glasen je bil tudi ob pozivu, da bi vojska priskočila na pomoč pri varovanju meje, saj je bil pritisk migrantov velik. Zaradi javnega zmerjanja in poniževanja ga je celo kazensko ovadil nekdanji minister Aleš Hojs.
“Janševa falanga”, “Maš dost Janše?”, zmerjanje posameznikov in ministrov s “fašisti”, pozivanje k petkovim protestom, vzpodbujanje lepljenja letakov na sedežih strank, besede, kot sta “ošabnost, aroganca”, je bilo v tistem času mogoče najti na njegovem profilu. V enem tvitu je zapisal: “Angažiraj se! Maš dost Janše? Na prihodnjih volitvah ga reši le apatija. Zato se bo treba angažirati in pomagati opoziciji. Dobro razmisli ali bi sam/a kandidiral/a v DZ oz. h kandidaturi nagovori spoštovano osebo v tvojem okolju.”
Bil je tudi zvest podpornik petkovih nasilnih protestov in očitno podpiral tudi vandaliziranje stavb političnih strank, ki so v koaliciji. Spomnimo, da so se Jenull in protestniki sprehodili od vrat do vrat parlamentarnih strank, njihovo početje pa je močno spominjalo na neke druge čase.
Kot rečeno, si je Jauševec prislužil tudi ovadbo zaradi javnega zmerjanja in poniževanja. Nekdanjega ministra za notranje zadeve Hojsa je označil za fašista. Hojs se je takrat odločil, da bo vložil tožbo zoper Jauševca, saj je ta zapisal: “Ta fašist še vedno sanja o aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi. Upam, da bo opozicija vzdržala tudi tokrat in aktivacije ne bo podprla!”
Dobri za desnico
Takšnih Jauševcev, Kordišev in Golobov pa si lahko na desnici le želijo. Več jih je bolje za desnico. Le takšni ljudje lahko – brez filtrov – povedo, kaj si levica v resnici misli o desnici. Ne vidi jo kot legitimno politično opcijo. Jauševec namreč misli, da je skrajnost že to, da se lahko prostovoljno zbirajo dohodninski prispevki za Novo slovensko zavezo. Pri tem ga ne moti Janša ali celo celotna slovenska desnica, ampak kar celotna globalna desnica. Tudi argentinski libertarec Javier Milei, ki je ravnokar rešil Argentino pred stoletno ekonomsko krizo, je zanj skrajnež (“norec z motorko”). Le tako bo svet videl, da levica genetsko ni kompatibilna z demokracijo.
Kaj je Nova slovenska zaveza?Nova slovenska zaveza se zgleduje po slovenski zavezi 1942–1945, ko so demokratično misleči Slovenci (ločeno od sovjetskih zarotnikov) začeli pripravljati odpor proti okupatorskim silam.
Že aprila 1941 je katoliška mladina v Ljubljani ustanovila “Slovensko legijo”, malo zatem so Sokoli ustanovili “Sokolsko legijo”, še kasneje so liberalnejše usmerjene skupine ustanovile “Narodno legijo”. Vse tri so bile povezane in imele skupno vojaško vodstvo. Zasnovana je bila slovenska narodna vojska.
Predstavniki večinske Slovenske ljudske stranke in vplivne Samostojne demokratske stranke so v septembru 1941 v Ljubljani ustanovili ilegalni Narodni odbor.
V aprilu 1942 se je ta odbor na podlagi političnega programa, ki so ga leta 1941 sprejele vse demokratične stranke v Sloveniji, razširil v skupno predstavništvo demokratičnih političnih strank z imenom Slovenska zaveza.
Namen Slovenske zaveze je bil ohraniti kontinuiteto slovenske oblasti v razmerah tuje okupacije, pripraviti in izvesti civilni in vojaški odpor proti okupatorskim silam in po vojni vzpostaviti demokratično politično in družbeno ureditev.
Demokratično zastavljen vseslovenski vojaški in politični odpor proti okupatorju je zavrla revolucija, ki jo je na narodovem pogorišču zasnovala in izvedla Komunistična partija Slovenije – zvesta članica Kominterne. Po okupaciji in razkosanju Slovenije je iz dotedanjega Društva prijateljev Sovjetske zveze organizirala “Protiimperialistično fronto”, na zunaj usmerjeno proti jugoslovanski begunski vladi in zahodnim imperialistom kot skupnim sovražnikom tedanjih zaveznikov iz pakta Hitler-Stalin, navznoter pa na rušenje družbene ureditve in prevzem oblasti: na komunistično razredno revolucijo.
Po 22. juniju 1941, ko je Hitler izdajalsko napadel svojega zaveznika in začel osvajalni pohod proti Sovjetski zvezi, “na klic Kominterne”, ko so “sovjetski junaki skupni boj oklicali”, je Komunistična partija Slovenije spremenila zunanjost svoje frontovske organizacije in jo preimenovala v “Osvobodilno fronto”. Zunanjo podobo boja proti okupatorju, ki je pritegnila številne slovenske domoljube, je KPS izrabila za dosego svojega temeljnega cilja: za revolucijo. Pravičen in časten boj mnogih Slovencev za nacionalno osvoboditev je po svojih sekretarjih in komisarjih nečastno spremenila v boj za družbeni prevrat in osvojitev oblasti.
Komunisti so si prilastili izključno pravico do boja proti okupatorju in vse, ki se ne bi pokorili temu monopolu, razglasili za narodne izdajalce. Proti tako ustvarjenim “narodnim izdajalcem” so že jeseni 1941, zlasti pa spomladi in poleti 1942, izvedli morilski pohod političnih komisarjev po slovenskih vaseh in VOS-ovskih likvidatorjev po slovenskih mestih. Pobili so stotine Slovencev, zverinsko pomorili cele družine in požgali številne slovenske domove. Nastala so četna in odredna morišča od zevajoče Krimske jame do krvave Brezove rebri, od Dolomitov do Gorjancev. Na Dolenjskem in na Notranjskem ni bilo občine in ne fare, kjer ne bi padale desetine nedolžnih slovenskih žrtev. S ciničnim geslom “žrtve morajo biti” so nešteti krvniki zvesto izvrševali strašni ukaz: vse postreljajte!
Kljub tragediji slovenskega naroda, Nova slovenska zaveza gradi na temeljih izvirne. Zvestoba veri, narodnemu izročilu, njegovi svobodi in samostojnosti, odpor proti nečloveškemu komunizmu in vsakemu drugemu nasilju, to je slovenska zaveza. Ta zaveza je veljala med vojnimi strahotami, nanjo smo se sklicevali skozi dolgo dobo revolucionarnega nesmisla in s to zavezo smo dosegli novo slovensko pomlad in novo upanje.
NOVA SLOVENSKA ZAVEZA, s katero udeleženci protikomunističnega odpora, njihovi sorodniki, prijatelji in somišljeniki stopajo v čas slovenske narodne sprave in slovenske narodne samostojnosti, se trudi osvetliti častno preteklost slovenske zaveze in jo izročiti novim rodovom.
Jasno je torej, da ko levičarji napadajo Novo slovensko zavezo, v resnici napadajo tudi sam obstoj slovenske desnice in dvomijo v njeno legitimnost. Po njihovo je vse, kar je desno od levice, oblika ekstremizma.
