Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Predsednik vlade Robert Golob je brez kakršnih koli dokazov javno obsodil nedolžno osebo za nekaj, česar ni storila. In to le na podlagi besed Nike Kovač, ki ji je, prikladno, takoj naslednji dan ponudil vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Zaradi sosledja dogodkov marsikdo upravičeno verjame, da sta dogodka načrtno povezana in medijsko napihnjena, vsekakor pa je več kot očitno, da ima Robert Golob dvojna merila. Kako bi lahko sicer pojasnili dejstvo, da sovražnega govora in napadov ni obsodil, ko so predstavniki civilne družbe dobesedno napadli novinarja, javno verbalno napadli politike in jim celo grozili s smrtjo? Kako so lahko omenjena dejanja, ki so bila dokazana, ostala nekaznovana, danes pa Golob obsoja nedolžno osebo in to brez dokazov?!
V zadnjih slabih treh letih smo bili neštetokrat priča dogodkom, ki so za razliko od primera “napada” na Niko Kovač dejansko bili napadi. In to dokazano, saj obstajajo posnetki in zapisi o tem. Vedelo se je tudi, kdo je bil napadalec oziroma napadalka. Vse je bilo na dlani, pa se niti Golobova vlada niti premier Robert Golob niti enkrat niso oglasili, da bi javno obsodili sovražni govor in sovražna dejanja. Dokler ni šlo za “njihove”, je bilo to brezpredmetno, saj za tem ni bilo zanje koristnega cilja. Očitno je, da ima Golob dvojna merila, kar veliko pove o njegovi morali. Nima je. Kot tudi ne Nika Kovač, ki je na račun nedolžne osebe izkoristila priložnost, da pozornost (spet) preusmeri nase.
Kje je bil Robert Golob, da bi obsodil sovražni govor, ko sta raper in znani protivladni izgrednik Zlatan Čordić – Zlatko sredi belega dne verbalno napadla nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka in ga zasledovala in snemala od Kotnikove do Trubarjeve ulice? Krek takrat ni zbežal v sosednji frizerski salon, ampak je mirno odreagiral in ju prosil, naj se odmakneta, vendar tega nista storila.
Zlatan Čordić na prvi sliki kot “novinar” nadleguje direktorja NIJZ Milana Kreka, na drugi pa je nasilno odvzel kamero snemalcu ekipe Nove24TV. (Foto: Nova24TV)
To pa ni bilo edino Čordićevo primitivno dejanje. Med protesti je celo fizično obračunal s snemalcem Nove24TV in mu ukradel kamero, o čemer so poročali naši novinarji. Šlo je za načrtni napad na uslužbenca naše televizijske hiše, o čemer so poročali tudi na RTVS: “Zlatko je fizično napadel snemalca, posredovala je policija,” je s terena poročal novinar RTV Slovenija Aljoša Masten.
Ne le, da dogodkov nihče od Golobovih ni javno nikoli obsodil, Čordić je kljub dokazom ostal nekaznovan. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je namreč zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja zoper Zlatana Čordića podal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Sicer to nista bila osamljena primera njegove nebrzdane agresije in popadljivosti. Nedavno se je znesel tudi nad znanim harmonikašem na Prešernovem trgu, s svojim nekontroliranim izpadom pa je skušal zagreniti tudi državno proslavo na Kongresnem trgu v Ljubljani na predvečer dneva državnosti. In ta človek se menda ima za kulturnika.
Verbalni napadi pa so postala stalnica aktivistov na levi. Spomnimo, da so sindikalistka Tea Jarc in še nekaj neomikanih osebkov napadli premierja Janeza Janšo in ministra Aleša Hojsa kar na Kredarici. Ljudje se odpravijo v naravo, v mir, na pohod, tam pa se najde nora aktivistka in njeni privrženci, ki se je verbalno znesla nad samega takratnega premierja in to brez kančka sramu. Protestniki so v mraku obsvetili Janšo, ki se jim je veselo nasmehnil. Za tem mu je aktivistka Jarčeva glasno, precej nad jakostjo dostojnega pogovora, začela postavljati vprašanja v zvezi z referendumom, ko pa so v bližini odkrili še ministra Hojsa, so se protestniki začeli oglašati kakor prašiči. Premier Janša in minister Hojs sta reagirala mirno in dostojanstveno, Tea Jarc pa se bo za vedno ovekovečila kot nekulturna, agresivna in fašistoidna revanšistka. In naj omenimo – ostala je nekaznovana.
Pregovor Povej mi s kom se družiš, pa ti povem, kdo si drži kot pribit, če pri vsem tem omenimo, da je Teja Jarc dobra prijateljica prvega taksista Dejana Jefima, ki slovi po svoji netoleranci do drugače mislečih ter skrajno žaljivih, sovražnih, na trenutke tudi vulgarnih zapisih na Twitterju. Dotične tvite je Jefim večinoma izbrisal, a marsikdo v dokaz še hrani posnetke zaslona, prav tako pa nismo pozabili, kako je grozil Bojanu Požarju, Jerneju Vrtovcu in še komu. “Crkni, klošar nacistični!; Žival desničarska, kako lahko odpreš svoja umazana usta!; Bomo videli, našel vas bom!” je le nekaj stavkov Dejana Jefima – za katerega je prav tako znano, da gre za dobrega prijatelja in kompanjona Nike Kovač, samooklicane žrtve, ki kaže s prstom na ostale, ob sebi pa ima največje nestrpneže. Glede na njuno tesno prijateljstvo je Nika Kovač dobro seznanjena z njegovim načinom komuniciranja, ki pa je v tem primeru očitno ne moti.
Foto: zajem zaslona
Kot že rečeno, je to le nekaj primerov v vrsti fizičnih oziroma verbalnih napadov ter primitivizmov, ki si ga pri nas lahko privošči skupina prvorazrednih zaradi medlega odziva ali celo potuhe dela politike, osrednjih medijev in tožilstva. Spomnimo na pretekle izgrede petkovega politkolesariata in vseh drugih, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je bila na oblasti Janševa vlada (pod katero nam je bilo precej bolje). Spomnimo se popisanega vojaškega kombija, zmerjanja slovenskih vojakov z “izdajalci”, pljuvanja poslancev in neposrednih groženj, izrečenih denimo Jožefu Horvatu iz vrst NSi. Omeniti gre še streljanje policistov z vodnimi pištolami, grožnje s smrtjo v obliki grafitov in grozilnih pisem z obglavljenjem premierjeve družine, pisanje grafitov, zlasti svastik na ministrstvih, nadlegovanje poslancev v zasebnem življenju, grožnje zaposlenim na ministrstvih, razkazovanje zadnjic in genitalij na javnih dogodkih, motenje državnih proslav, novačenje narkokriminalcev za javne protivladne aktivnosti (Anis Ličina), organiziranje nasilnih izgredov, na katerih so žrtve celo fotoreporterji in novinarji (Vladimir Vodušek in Borut Živulovič), grožnje z obešanjem in gorjačo poslancem ter javno zažiganje ter kamenjanje podob državnikov (Janše in Aleša Hojsa).
Seveda je jasno, da premierjeva vojna napoved sovražnemu govoru pomeni zgolj to, da bodo oni določali, koga se sme žaliti in koga ne. Kdo lahko žali in kdo ne. Kot v dobrih starih časih, ne?
