Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)
Tokrat je svoj komentar podal Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacije, ki ga zanima ga predvsem neverbalna komunikacija, kot je govorica telesa. V oddaji Komentar je zanimivo analiziral goste in voditeljico v oddaji Tarča, na kratko pa je opisal tudi, kako govorica telesa pokaže naša čustva in občutja. “Ste kdaj pomislili, kaj je tisto, kar pravzaprav spremljamo, ko opazujemo govorico telesa, kaj spremljamo, ko opazujemo obnašanje na primer politika ali govorca v TV oddaji, na konferenci ali shodu? V nadaljevanju bom del odgovora pokazal na praktičnih primerih, na koncu pa si bomo pogledali, kako tanka je linija med aktivnostjo in manipulacijo, ki smo je lahko deležni na televiziji.”
Edvard Kadič je poudaril, da med nastopom ves čas ne spremljamo le vsebine, temveč tudi občutja in čustva. Občutja in čustva niso eno in isto, pravi. “Občutja so nekaj subjektivnega, nekaj, kar se dogaja znotraj nas in so znana predvsem tistemu, ki jih občuti. Čustva pa so nekaj, kar je povezano s posameznimi odzivi telesa in jih zato tudi spremljajo čisto fizični signali, ki jih kot opazovalci lahko ne samo opazimo, ampak tudi opišemo.”
Občutenega se lahko zavedamo in lahko nas takšna občutja vodijo k različnim čustvenim stanjem, ni pa to nujno, je razložil Kadič. Lahko na primer občutimo mraz in to je tudi vse. Lahko pa začutimo nevarnost in se nam pojavi čustvo, v tem primeru strah. “Vloge čustev se pri našem delovanju še kako dobro zavedajo tako prodajalci, strokovnjaki v marketingu kot tudi novinarji, politiki in politični agitatorji.“
Analiza oddaje Tarča
V nadaljevanju je Kadič analiziral nekaj praktičnih primerov čustvenih odzivov z namenom, da lahko v prihodnje lažje, predvsem pa bolj kritično spremljamo TV oddaje ali nastope na primer politikov, ne glede na to, s katerega političnega pola prihajajo. “Načrtno zavajanje, jeza, nelagodje, veselje, pogum, laž. Vse to ves čas spremljamo, presojamo, sprejemamo ali zavračamo.”
Za ponazoritev je izbral oddajo Tarča TV Slovenije z dne 7. oktobra 2021, kjer so govorili o nasilnih protestih v Ljubljani. “Uvodnik oddaje ne služi samo vpeljavi gledalcev in gostov v tematiko oddaje, temveč tudi čustveni obarvanosti zornega kota oddaje. Ustvarjalci oddaje želijo nagovoriti čustva, saj želijo zagotoviti dovolj velik odmev. Po sistemu, da je ob pohvali tudi kritika reklama, kar v skupnem pomeni večjo gledanost oddaje.”
Analiza govorice telesa poslanca Grimsa in voditeljice Erike Žnidaršič
Ko je besedo dobil poslanec SDS Branko Grims, je najprej presenečeno komentiral, po njegovih besedah, sprenevedanje opozicije, nato pa se dodobra razgovoril o protestih, uporabil je celo vizualna pomagala in kar nekaj časa ni nameraval ponovno prepustiti besede voditeljici oziroma sogovornikom, je ugotovil Kadič. “Opazimo lahko tudi presenečenje kot tudi prepričanost v svoj prav. Zanimivo je bilo opazovati tudi dlani, saj lahko skozi položaje rok opazujemo, kako se Grims trudi tudi pokazati na pomembnost in delikatnost tega, kar govori. Po nekaj minutah se je voditeljica odločila, da mu odvzame besedo.“
Pri voditeljici je bilo opaziti strah
Opazili smo lahko, da je ob posegu v besedo in poizkusu prekinitve govorjenja zavzela obrambni položaj, se zaščitila z rokami in se z zgornjim delom telesa odmaknila ob Branka Grimsa, je nadaljeval Kadič. “V tem primeru vidi nevarnosti zanjo. Pri voditeljici je opaziti predvsem strah, da bo izgubila nadzor nad sogovornikom in s tem tudi nadzor nad nadaljnjim razvojem oddaje. Včasih seveda voditeljica mora prekiniti gosta zato, ker je slednji predolg v svojem govorjenju ali pa zato, ker slišano ne ustreza glede na načrt poteka t. i. narativ oddaje.” Če smo v omenjenih dveh primerih pri gostu lahko opazovali presenečenje in odločenost, pa smo si na primeru govorice telesa voditeljice lahko ogledali strah.
Analiza govorice telesa dr. Olaja in poslanca Nemca
Kadič je razkril tudi vlogo čustev v zanimivem besednem dvoboju direktorja policije dr. Olaja s poslancem Matjažem Nemcem. Nemec je vodstvo policije označil za neotesance, Olaj pa je v imenu vseh policistov od Nemca zahteval opravičilo. “Pri Olaju lahko takoj opazimo odločnost, celo borbeno naravnanost. Nedvoumno želi izpostaviti, da je žaljenje policistov nesprejemljivo in da se je pripravljen za svoja načela tudi bojevati. Vidimo lahko grozeč, to je borben pogled rahlo izpod čela, togo držo telesa in zelo zanimivo podkrepitev zahteve po opravičilu s prstom, ki žuga in opozarja na možne negativne posledice, če mu sogovornik ne bo sledil v njegovih zahtevah.” Kako zelo je Olaj sogovornika zadel s svojo zahtevo, je lahko opaziti iz Nemčevega obnašanja, nato pa še dodatno z besedno obrambo, ki sledi doktrini, da je najboljša obramba napad. Celoten Nemčev napad se celo zaključi s klasično besedno manipulativno tehniko, to je zahtevo po nekih konkretnih praviloma popolnoma nepomembnih podatkih.
Nelagodje in kljubovalnost pri Nemcu
Kadič je predvajal tudi posnetek začetka odgovora Matjaža Nemca na Olajevo zahtevo po opravičilu policistom, kjer je jasno razvidno lahko prestopanje, očitno nelagodje zaradi konkretnega poziva, nato pa pridobivanje časa, zbiranje misli in iskanje pravega položaja za protinapad. “Tisti, ki nam je boks bližje, bi rekli, da je Nemec eskiviral in se izmikal namišljenim udarcem, nato pa se je izmuznil opravičilu s ploho besed, samozavestno držo telesa. V besednem dvoboju Olaja in Nemca smo skozi telesno govorico lahko opazovali občutja jeze in odločenost na eni in nelagodja in kljubovalnosti na drugi strani.”
Analiza zakrinkanega “policista”
Pomembno je, da pri tem opazovanju ne sodimo, temveč zgolj opazujemo, se učimo in zbiramo uporabne podatke za prihodna soočenja za naše boljše sodbe v prihodnje, je poudaril Kadič in za konec omenil prav poseben primer uporabe telesne govorice za nagovor čustev, “saj sproža silovite odzive in je pravzaprav njegova uporaba tako delikatna”. Glede na to, da so ta isti pristop ustvarjalci Tarče uporabili že drugič, Kadič ni več prepričan, da je vse skupaj zgolj naključje. Gre namreč za uporabo zakrinkanega sogovornika. “Gosta se zakrinka zaradi njegove osebne nevarnosti, kar pomeni, da to avtomatično sproži v nas gledalcih močnejša čustva, tako simpatije do zakrite osebe kot antipatije do tistih, o katerih zakrinkana oseba govori ali pa obratno. Zakrinkano osebo je voditeljica predstavila kot policista, dotični, pa je nato kot policist v svojem komentarju opozarjal na slabost in nedoslednost pri delu policije med protesti. A kako za nekoga vemo, da je policist, če ga ne poznamo osebno, ga prepoznamo kot policista tako, da na njem vidimo policijsko uniformo ali nam pokaže službeno izkaznico. Oseba, ki nam je bila v omenjeni oddaji predstavljena kot policist, je bila lahko res policist, lahko pa zgolj dramski igralec ali sosedov Franček.”
Pri tem pa je nekaj še pomembneje, je povzel Kadič. Ali je šlo za policista ali ne, ni več niti bistveno, oddaja je namreč mimo. Pomembno je zgolj to, kakšna čustva je zakrinkana oseba vzbudila v nas. Pozitivna ali negativna do tistih, o katerih je zakrinkana oseba govorila. “Izbrani primer je prikazan zato, da se zavedamo, kako naša čustva ves čas govorijo skozi naša dejanja, še več, kako lahko je manipulirati z nami prav s pomočjo nagovarjanja naših čustev. Kot sem že dejal, je takšno nagovarjanje temeljna strategija v marketingu in prodaji. Kdaj gre za zanesljivo pot, kako človeku prodati prašek, ki ga ne potrebuje, ali pa politično idejo, ki je še nekaj minut pred tem sam od sebe ne bi nikoli kupil.”
