Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Rado Pezdir, avtor knjige Vzporedni mehanizem globoke države, je v oddaji Kdo vam laže govoril tudi o negativni selekciji na politični levi strani. Tam so namreč enostavno ljudje, ki ne dajo rezultata. To je velik problem levega pola slovenske države, torej nerazumevanje, da agenda ne more biti zgolj preprečitev vlade Janeza Janše ali kogar koli njemu primerljivega na desni strani. So pa levi politiki zaradi medijskih filtrov še vedno zavarovani pred sprejemanjem odgovornosti v tem, kaj sploh ponujajo svojemu volilnemu telesu. Zanje je značilno, da se v vladi že po nekaj mesecih skregajo in to do te mere, da so neoperativni. In to je bilo videti v vseh levih vladah od Janeza Drnovška naprej. “Lahko smo torej optimisti,” je pripomnil voditelj oddaje Boris Tomašič, Pezdir pa je dodal, da so lahko tudi na levi strani optimisti, ker tako slabe in neuporabne leve politike verjetno več ne bo.
Vzporedni mehanizem, knjiga, ki je pretresla globoko državo. Avtorja Rada Pezdirja je Boris Tomašič gostil v oddaji Kdo vam laže. Pretežna vsebine knjige je včasih sodila v kategorijo teorije zarote, sedaj pa so dejstva podprta z arhivskimi dokumenti in delom preiskovalne komisije. Vse omenjeno kaže na masivno družbeno krajo, ki je bila blagoslovljena s strani nekdanjega političnega vrha. Poleg konkretnih dokumentov oziroma dokazov knjiga dodaja tudi makrookvir – to se je namreč dogajalo v večini podjetij, ki so imela pred padcem berlinskega zidu dovolj dober pretok denarja in so zato lahko naredili tudi dober izvoz kapitala. Pokazalo se je, da je bilo to nekaj sistemskega, zelo kompleksnega, kar se je vzgajalo skozi desetletja in pod neposredno kontrolo partije in uprave državne varnosti oz. službe državne varnosti.
Je bila Udba oziroma SDV samostojna ali je bila direktno pod Partijo, je zanimalo voditelja oddaje. Pezdir je pojasnil, da je bila direktno pod partijskimi ukazi. Zaznal je sicer primere, ko so se šli nekaj malega finančnega vojvodstva in so jih takoj dobili – na tem mestu je omenil Nika Kavčiča. Ukaz je torej moral priti z vrha in znano je, na kakšen način se je ukazovalo, tako pisno kot ustno, vse od finančnih transakcij do tihotapstva. Nič torej ni bilo izven sistema in brez partijske kontrole. Je bil torej Milan Kučan kot šef CK-ja tudi šef teh operacij? “Je tudi nekaj dokumentov, ki pokažejo, kako je dobesedno v temu prelomu sistema, preboju berlinskega zidu, ključni odločevalec pri tem, da se je vzporedni mehanizem potegnil naprej, da so se sredstva vrnila nazaj in oplemenitila omrežje – ne pa nas, ki smo v začetku devetdesetih jedli kruh in mleko, to je bilo pa tudi vse,” je pripovedoval Pezdir.
Ta sistem je deloval vse od konca vojne, torej od leta 1945, in tudi ni ugasnil s prejšnjim sistemom, ko se je Slovenija osamosvojila. Avtor knjige je to raziskoval vse do leta 2020. Kako to, da se ta sistem ni končal? Pezdir je pojasnil, da je bil ta sistem vsekakor zelo močan in njegove pritekline so ostale v njegovem institucionalnem ustroju naše države. Pezdir je tu spomnil na primer Farrokh, kjer se je skozi slovenski bančni sistem spustila več kot milijarda evrov, pa ni nihče odreagiral. Neka preiskava se je začela šele po zunanjih signalih oziroma opozorilih, a je kmalu za tem tudi ugasnila. To pomeni, da institucije niso delovale, predvsem zato, ker imamo sistem globoke države, ki je ostala tudi v institucijah.
V javnem prostoru so nastavljeni medijski filtri
V knjigi so razkrinkani mehanizmi, ki so bili kljub svoji kompleksnosti prikriti – tudi v javnem prostoru so namreč nastavljeni medijski filtri, zaradi katerih ne moremo razkriti zadeve oziroma globine, zakaj se nekaj dogaja. Tudi v primeru Farrokh so večinski mediji trdili, da se ni nič zgodilo, čeprav je vse kazalo na nasprotno. “Potem pa pojdimo v Iran z jumbo plakati, da se lahko denar v Sloveniji nakazuje Miki miški,” je Pezdir komentiral dejstvo, da tovrstni primeri v naši državi ostanejo neraziskani in nekaznovani. Pezdir je v oddaji pojasnil tudi ključno vlogo NLB-ja, opozoril pa je tudi na Cirila Krpača, brata Štefke Kučan, enega najmočnejših bančnih lobistov v Sloveniji, ki je bil nekoč tudi direktor Ljubljanske banke.
Politična moč v Murglah je opešana
Je pa to omrežje zatresla smrt Janeza Kocijančiča, ki je bil najbolj izkušen operativec in najboljši v svojem poslu. Politične moči, ki smo ji bili prej priča v Murglah, ni več v taki pojavnosti, kot je bila nekoč, postaja sama po sebi parodična. Tu je avtor knjige ciljal tudi na Kučana, ki se pojavlja na protestih, ki so se izjalovili v svojem namenu – ki je bil seveda menjava oblasti. “Izpade zelo patetično in bedno,” je pripomnil Pezdir in dodal, da je to omrežje kar močno prizadela tudi izguba NLB-ja. Vabljeni k ogledu oddaje in seveda tudi prebiranju knjige, ki razkriva marsikaj zanimivega.
