Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Čeprav je eden izmed glavnih organizatorjev sredinih protestov, uperjenih proti PCT-pogojem in vladi Janeza Janše, Zoran Stevanović spet prišel na Trg republike, je njegova stranka Resni.ca uspela prek socialnega omrežja Facebook na ljubljanske ulice spraviti le nekaj več kot tisoč ljudi, ki so proti politikom in tudi policiji vzklikali gesla, kot sta lopovi in izdajalci. Slovenska policija je imela tokrat manj dela, a vseeno je bila tudi tokrat pod drobnogledom civilne družbe, saj se zaradi objav v osrednjih medijih o domnevni uporabi prekomerne sile s solzivcem in vodnim topom sooča z očitki, da ni ukrepala sorazmerno.
Vse to kljub dejstvu, da so številni mediji, tudi pretekli torek, poročali o napadih na njihove novinarje, poskušali pa so celo vdreti v prostore medijske hiše N1. Posnetki pričajo, da so na policiste letele granitne kocke in pirotehnična sredstva. Ljudje pa ulic niso zapustili niti po tem, ko je policija shod razpustila. Vse to v času, ko je minister za notranje zadeve aktiviral 9. člen zakona o policijskih pooblastilih v luči najpomembnejšega zunanjepolitičnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije – Vrha Zahodni Balkan-Evropska unija. Je normalno, da se protestnikom in njihovim organizatorjem, ki v javnih odgovorih na Trgu republike zahtevajo, da se zdravnike in novinarje, ki poročajo o novem koronavirusu, pripelje pred vojaško sodišče, nič ne zgodi? Da politika ni zmožna enotne obsodbe ter da se krivce sedaj išče celo v slovenski policiji? Kdaj policija sme in ne sme poseči po prisilnih sredstvih in predvsem kdaj so izpolnjeni pogoji za to in kdo je tisti, ki ima zadnjo besedo, so ugotavljali v sredini oddaji Razkrito, kjer so nastopili naslednji gosti: Andrej Rupnik, nekdanji policist in direktor Sove, direktor Uprave informirane policije Danijel Lorbek, nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec in obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.
Sindikalisti so prekoračili svoja pooblastila
Policijski sindikalisti so komentirali delo vodstva policije in ministra za notranje zadeve, zato se poraja vprašanje, če je bila s tem zadeva spolitizirana do te mere, do katere ne bi smela biti in če so sindikalisti prekoračili svoja pooblastila. Po besedah Rupnika so sindikalisti svoja pooblastila prekoračili. “Sindikat je sicer v policijah v marsikateri državi popolnoma legitimna in z zakonom kontrolirana zadeva,” je pojasnil in dodal, da so sindikalisti pristojni, da zagotavljajo normalne in varne delovne pogoje za svoje člane. Nikakor pa se po njegovih besedah ne morejo vtikati v operativno vodenje policije na nobeni ravni.
Glede ostre retorike med ministrstvom za notranje zadeve in obema policijskima sindikatoma je Prebilič pojasnil, da je minister oziroma politika tista, ki upravlja oba resorja, ko govorimo o policiji in vojski, seveda pa gre priporočilo v smeri, da upravlja zobema resorjema čim bolj preudarno. “Dejstvo je da si sindikati poskušajo izpogajati čim boljše delovne razmere, vodji resorja (ministru) kot tudi sindikatu bi svetoval, da naj poskušajo umiriti retoriko, sam namreč verjamem v visoko profesionalnost tako na obrambnem kot notranje varnostnem področju. Verjamem, da so policistke in policisti zelo usposobljeni izvajati svoje naloge in jim v celoti zaupam.” Po njegovem bi bilo dobro, da se v tem primeru, izvajanje teh nalog, prepusti ravni, ki je za to namenjena. Torej taktični ravni oziroma uniformiranemu delu policije. “Takšnemu komuniciranju, ki smo mu priča, bi odsvetoval, saj to vnaša le nemir. Verjamem, da nekatere stvari mogoče niso optimalne, ampak to se naj rešuje na nek drugačen način.”
Ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič je pojasnil, da ni pravica policije, da se sindikalizira. Zobec je pojasnil, da je Evropsko sodišče pustilo širok manevrski prostor, torej polje presoje državam. Lahko se torej policijski sindikati organizirajo, lahko pa tudi ne. Nič ni narobe, če se ne. Ta pravica po besedah Zobca ni zagotovljena. “Po slovenski zakonodaji je zagotovljena. Seveda pa je potrebno na sindikate gledati skozi optiko namena, zakaj sindikati so. To, da komentirajo delo generalnega direktorja policije in usmeritve je po besedah Zobca nenavadno. Imajo pa seveda svobodo govora. Je pa nenavadno, ker namen sindikata je, da varujejo pravice delavcev iz delovnega razmerja, zlasti glede zagotavljanja boljšega položaja v kolektivni pogodbi.”
Policija svoje ukrepe načrtuje glede na oceno tveganja
Priča smo več političnim pritiskom na delo policije. V povezavi s tem je Lorbek pojasnil da politični pritiski niso in ne smejo vplivati na delo policije. Policija namreč vedno svoje ukrepe načrtuje glede na oceno tveganja. “Omenjeni dogodek je predstavljal dogodek visokega tveganja. Ne gre pozabiti, da se v tem primeru nismo ukvarjali samo z protestnim shodom, ampak, da smo imeli dva dneva na obisku visoke predstavnike Evropske unije, ki jih je bilo skoraj 40. Zagotoviti varnost na različnih lokacijah, na vseh trasah potovanja, je zelo zapleteno,” je zatrdil in dodal, da to pomeni veliko načrtovanja in posledično veliko policistov. Tudi zato je po njegovih besedah policija podvzela še dodatne ukrepe.
Kot smo lahko slišali, so se pojavili tudi očitki glede škropljenja mimoidočih. Glede tega je Lorbek pojasnil, da ko policija uporabi prisilna sredstva zoper množico, želi s tem doseči nasilne organizatorje in tiste, ki množično kršijo javni red. “Ponovno se opravičujem vsem, ki so bili deležni dela teh prisilnih sredstev – plinskih sredstev in vodnega curka. Intenziteta teh kršitev je bila namreč izjemno velika,” je pojasnil.
Rupnik: Policija ravnala zelo preudarno
Na vprašanje, če je prav, da se policija opraviči tistim, ki so bili zraven na shodu, ki je bil razpuščen, je Rupnik pojasnil, da meni, da je prav, da se opraviči tistim, ki so bile popolne kolateralne žrtve, torej neobveščeni ljudje, ki so se ob napačnem času znašli na napačnem mestu. “Vsi tisti, ki so to gledali, na primer so hoteli videti kaj se bo zgodilo, so se zavedali da gre za shod, ki je bil razpuščen in tisti, ki so aktivno delovali, se policija nima kaj opravičevati. Proti tem je bila sila, ki je bila uporabljena, sorazmerno mila.” Če bi bila po njegovih besedah uporabljena ostala prisilna sredstva, ki so precej bolj ofenzivna, različen tip palic, konjenica v protidemonstracijskem načinu uporabe, bi prišlo do večjih posledic, če bi prišlo do spopada človek na človeka. Pravi, da je bila uporaba vodnega curka in plinskih sredstev popolnoma na mestu. “Policija je ravnala zelo preudarno. Postavila je varnostni prostor med svojimi silami in množico. Če bi se ti dve sili srečali, bi imeli precej ljudi v bolnici.”
V primeru uničevanja lastnine, ogrožanja drugih prebivalcev gre za odmik od temeljne demokratične pravice
Prebilič je pojasnil, da je demokracija utemeljena tudi na tem, da ljudje izražajo svoje nestrinjanje in da poudarjajo določene stvari, ki jih motijo. “Sam jasno vedno potegnem ločnico med tem, kako izražamo nestrinjanje in seveda uničevanje lastnine, bodisi državne ali zasebne, ogrožanje drugih prebivalcev. To seveda ne more iti v isti kontekst oziroma je to odmik od temeljne demokratične pravice.” Pravi, da se strinja, da so na splošno prebivalci Evrope obremenjeni, so v stresu. Za nami je namreč zelo naporno obdobje. “Razumem, da se ljudje ne strinjajo z mnogi ukrepi vlade. Menim, da bi bilo boljše, da se o vseh teh stvareh pogovarjajo v državnem zboru. Nenazadnje mi imamo predstavnike v Državnem zboru RS, ki morajo to reševati, manj je to primer ulice. Ulico lahko spodbudi nek dogovor, pogovor, vendar politika temelji na tem, da se to dela tam, kjer je prostor za to. Bi opomnil, da dokler živimo v demokracijah, je čas volitev tisti čas, ko imajo ljudje vso pravico, da izrazijo svoje mnenje, koga podpirajo in koga ne. S kom se strinjajo in s kom se ne. Bolj velja razmisliti o tistem času, ki ni več tako daleč v skladu z našim pravnim redom, kakor način, ki so se ga lotili dandanes,” je poudaril.
Normalno odvijanje prometa je razlog, ki opravičuje uporabo sile
Na vprašanje, ali so protestniki z blokado ulice in cest posegali v pravice voznikov in drugih, ki niso mogli iz službe, je Zobec odgovoril, da ja. Po njegovih besedah se je podobnih primerih že izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice. “V primeru Eva Molnar proti Madžarski 2008 so protestniki blokirali normalno odvijanje prometa in je bila uporabljena sila in ta sila je bila sorazmerna. O tem se je Evropsko sodišče izreklo v drugih zadevah. Normalno odvijanje prometa je razlog, ki opravičuje uporabo sile.” Kako intenzivna je ta sila, evropsko sodišče pušča državam precej manevrskega prostora. “Torej prostega preudarka, pola presoje. V eni od turških zadev, kjer je bila nad mirnimi protestniki uporabljena sila, zgolj zato ker je neprijavljena in zaradi možnosti, da bi ovirali normalno odvijanje prometa, je bila po besedah evropskega sodišča uporaba poprovega pršila pretirana.”
Od prvih protestov se je nabralo za več kot milijon evrov
Na vprašanje, kdo bo plačal škodo za neprijavljen proteste, je Lorbek odgovoril, da trenutno veljavna zakonodaja dejansko pušča neko pravno praznino za zaračunavanje stroškov, zato poskuša pravna služba njihovega ministrstva videti, ali je mogoče te stroške uveljaviti tudi na nek drug način. “Torej skozi civilno-pravne postopke. Mi vodimo evidenco teh stroškov in teh se je od prvih protestov nabralo za več kot milijon evrov.” Glede na to, da imamo stranko, ki poziva na proteste, nato pa se od nasilja distancira, se poraja vprašanje, če se res lahko distancira, če je ljudi pripeljala tja. “Po naši razlagi zakona tudi tisti, ki z nekaterimi dejanji kaže, da organizator, se zoper njega uvede prekrškovne postopke in tako smo naredili tudi v primerih iz preteklosti,” je pojasnil Lorbek.
Prisilna sredstva so se uporabljala postopno
Lorbek je okrog očitkov glede prekomerne uporabe sile pojasnil, da bo notranja preiskava tista, ki bo to pokazala. generalni direktor policije je namreč že ustanovil posebno komisijo, ki bo ocenila zakonitost, strokovnost in učinkovitost uporabe prisilnih sredstev. “Želel bi poudariti, da je policija pričela postopno uporabljati prisilna sredstva. Najprej z razpustitvijo shoda, ki ni bil prijavljen, potem s pozivanjem k razpustitvi in usmerjanjem množice, opozarjanjem le te. Še preden smo uporabili prisilna sredstva zoper množico smo postavili kordon”, je pojasnil in povedal, da je pričelo na policiste padati kamenje, kocke, jajca in različni predmeti.
“Takrat so bili vzpostavljeni pogoji, ko je vodja varovanja (vodja operativnega štaba), odredil uporabo prisilnih sredstev zoper množico. Policija je pričela z uporabo plinskih sredstev in vodnega curka. Ko so prenehali ti razlogi, je bilo odrejeno, da se preneha uporab prisilnih sredstev. Čez 20 minut je prišlo do vnovič hujših kršitev, zato se je te pričelo vnovič uporabljati le te. V križišču Celovške je prišlo do hujšega napada na policiste. Takrat je bila ponovno odrejena uporaba prisilnih sredstev. Takrat smo uporabili večino plinskih sredstev,” je pojasnil.
Prebilič: Ko in če je pravica drugega kršena, mora policist pravico drugega zaščititi
Prebilič je okrog opozoril policije pred protesti uvodoma poudaril, da smo lahko videli primer nasilnih protestov že pred meseci. “Vsi se bomo spomnili, da so bili ponovno policisti na udaru zaradi drugega razloga. Torej, da so premalo in neučinkovito določene stvari obvladali.” Vse politične institucije in druge je pozval, da se poskušajo umakniti od tega in da dajo prostor strokovni presoji o tem, kaj se je dejansko dogajalo. “Rušenje ugleda sistema je generalno slabo ne ozirajoč na to, kdo je danes na vladi in kdo bo jutri. Če bodo ti mehanizmi pričeli odpovedovati, potem bo imela slovenska družba globalno imela težave.” Verjame, da si večina nas želi imeti nek red in normalne pogoje življenja.
“Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna je, da govorimo o času in obdobju, ko je bil razpuščen protest. Jasno je bilo torej napovedano, da od tu dalje se je potrebno umakniti, to pa se seveda ni zgodilo.” Policisti so po beseda Prebiliča takrat dolžni stvari spraviti v normalen kontekst. Kot je povedal varuh človekovih pravic, pravice enega posameznike se ustavijo pri pravicah drugega. “Ko in če je pravica drugega kršena, mora policist pravico drugega zaščititi. Mislim, da je bilo narejeno tako kot je moralo biti.” Verjame, da bo vpogled in nadzor prišel s konkretnimi podatki. “Niso težava protesti sami po sebi. Problem je, ko se na teh protestih začne izvajati nasilje. Takrat to ni več to, o čemer se pogovarjamo v demokracijah” je dodal Prebilič.
Ker se pojavljajo očitki, kako policija ne more preiskovati sama sebe, je Rupnik pojasnil, da mora policija ob uporabi prisilnih sredstev speljati postopke v skladu z notranjimi predpisi in zakoni zapovedani. “Tudi v tem primeru bodo to naredili ne glede na to, kar si nekdo misli. V marsikateri državi je to stvar zunanjih in neodvisnih organov.” Ob tem je opozoril, da težko presojaš taktiko delovanja in uporabo sile policije, če teh stvari ne poznaš. “Tudi na sodiščih, če pride do nekega pretepa, o tem, kako je bila sila implicirana, svoje mnenje poda sodni izvedenec. V tem primeru torej lahko presojajo samo tisti ljudje, ki morajo biti neodvisni in ki poznajo taktiko delovanja policije v nemirih in vedo oceniti ali je bila uporabljena prekomerna sila.” Poudaril je, da se mu zdi, da kar je do sedaj videl, je policija svoje delo zelo dobro opravila.
