Piše: Nova24tv.si
Boris Tomašič je v tokratni ekskluzivni oddaji gostil Miloša Milovića. Tokratnega gosta javnost pozna kot Golobovega nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost. V preteklosti pa se je zapletel tudi v posle z Aleksandrom Čeferinom, zaradi katerih je bil po dolgi sodni kalvariji obsojen. V njegovem prvem (objavljenem) intervjuju je razkril resnico o Čeferinu in njegovem delovanju. Predsednik Uefe je za lastno korist očitno pripravljen potunkati tudi svoje najbližje prijatelje.
Miloš Milović se ni prvič podal v medije. Pred njegovim nastopom na Novi24TV, so ga intervjuvali v Večeru, a se intervju ni nikoli znašel v javnosti. “Po vseh obljubah novinarja in novinarke, da bo ta intervju, ki se sem jima ga dal v pričo mojega odvetnika, objavljen, žal na koncu zaradi posredovanja prav Aleksandra Čeferina, ni bil objavljen”.
Na vprašanje voditelja, kako je to mogoče, saj je Čeferin le samo predsednik UEFE in kako lahko on prepreči objavo v Večeru, Milović odgovori, da je to vprašanje za koga drugega in da če res obstaja svoboda medijev, tega nihče ne bi smel preprečiti, niti Čeferin, niti sam predsednik vlade. Da bi se objava intervjuja preprečila so bile posredi grožnje tak lastniku Večera, kot tudi novinarjem.
Milović je v oddaji pojasnil, kako je zašel v pravne težave. Kot je povedal, najprej niti ni razumel, zakaj ga sodni sistem preganja. Prvič je bil oproščen, nato je bila sodba razveljavljena. “Na tem napotilu me je bila groza, ker je bilo dobesedno napotilo Milović mora biti obsojen”, je nekdanji svetovalec uprave odvetniške družbe Čeferin Miloš Milović pojasnjeval dogajanje, za katerim trdi, da stoji predsednik UEFE Aleksander Čeferin, s katerim sta bila nekoč osebna in družinska prijatelja. Danes z njim ni več v stikih, saj kot pravi: “kako biti v stikih z nekom, ki te želi spraviti v zapor?”
Pisalo je: “Milović mora biti obsojen”
Milovič je pravnomočno obsojen, “res je od tega ne bežim, še zmeraj iščem svojo pravico na sodišču, lahko povem, da sem bil dobesedno porinjen v neko zgodbo, policija me nikdar ni obravnavala kot osumljenca v tej zgodbi, postopek se je začel na Okrajnem sodišču v Ljubljani”, je dejal Milović, ki je dejal, da je bil na obravnavah kar 25-krat. Pojasnjuje, da je bil prvič oproščen s strani sodnika Gorazda Fabijančiča, na kar se je pritožil tožilec Boštjan Jeglič, senat, ki ga je bodil višji sodnik Igor Mokorel je s sklepom razveljavil to sodbo, dal napotilo za zamenjavo sodnika in napotilo, napotilo za naprej, “na tem napotilu me je bila groza, ker je bilo dobesedno napotilo Milović mora biti obsojen”. V nadaljevanju po obravnavah je bil znova oproščen, vse dokler se zopet ni vmešal tožilec Jeglič in Milovič je bil spoznan za krivega.
Na vprašanje voditelja zakaj bi imel Čeferin željo, motiv ali razlog, da poskuša preprečiti Milovičevo zgodbo Milovič meni, da je to vprašanje za Čeferina. Slednji ga je namreč po besedah Miloviča označil za lažnivca in kriminalca. V nadaljevanju pove, da je bil zaposlen pri Čeferinih, pri čemer pokaže fotografijo uprave iz leta 2008, takrat je bil namreč svetovalec uprave.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Tomašič povzame primer, o katerem se pravzaprav gre in sicer “naj bi šlo za nek fiktiven posel med podjetjema, kot nadomestilo plačila odvetniški družbi Čeferin in eden od vpletenih naj bi od tega plačila dal 120 tisoč evrov Aleksandru Čeferinu, kot je pričal izpovedal na NPU”. Milovič pojasni, da je bila njegova največja težava pri vsem skupaj dejstvo, da sploh ni vedel, za kaj se gre, iz tega razloga je bila tudi njegova obramba izjemno zahtevna. V prvi obtožnici naj bi ga bremenili, da je hodil po gradbiščih in organiziral izvedbena dela, dobil pa naj bi ves denar v znesku okrog 390 tisoč evrov, “ampak nisem vedel sploh za kaj gre. Ves čas mi je tudi Aleksander Čeferin lagal, da on o tej zadevi nič ne ve, da se mu vse skupaj čudno zdi”, je dejal Milovič in dodal, da je šele po četrti obtožnici Leon Kostiov povedal novo zgodbo. In sicer zgodbo, da naj bi on hotel neka proračunska sredstva spravit, on je vedel že junija, da mu bo ostalo tisoč evrov v decembru in da je za to prosil Aleksandra Čeferina, ki ga je poslal k njemu v pisarno, kjer naj bi mu on priporočil “nekega fanta, ta fant pa je bil Nihad Bešič, zanimivo je to, da sta bila prav Nihad Bešič in Leon Kostiov poslovna partnerja odvetniške družbe Čeferin in oba sta delala za Aleksandra Čeferina in to prav v času, ko se je vse skupaj dogajalo. Mene pa takrat ni bilo v odvetniški družbi Čeferin”, poudarja Milović.
Tomašič pojasni, da gre za Kostiova, direktorja železniške gradbene družbe in Bešiča, direktorja MB inženiringa, ki naj bi sklenila fiktiven posel za 390 tisoč evrov. Milovič komentira, da je zanimivo to, da se je sam slučajno znašel v prostorih železnice, kjer je bil Kostiov v pričo še ene osebe. Pogovor je po besedah Miloviča slučajno nanesel prav na to temo še v času sojenja in takrat je Milovič kot pravi, šele prvič izvedel za kaj gre. Takrat je on povedal, da “ne ve zakaj špara Aleksandra Čeferina. Jaz sem se začudil, ko mi je to rekel. Po tem mi je povedal, da je v tej zgodbi šlo za nek posel, ki bu ga morale dobiti Slovenske železnice ŽGP in da je bil na državni reviziji nek problem svetovali so jim, da bi to rešili odvetniki”.
V zvezi s tem naj bi bili pri odvetniku, ki je od njih zahteval 3 odstotke, nakar so odšli še do Čeferina, s katerim pa so se dogovorili za 1 odstotek, “to pa je ravno teh 325 tisoč evrov plus DDV, do 390 tisoč evrov”. Milovič trdi, da je Čeferin “očitno zrihtal”, da se je ta zadeva uredila, ker potem, če bi za to izdali račun bi bila zadeva zaključena, jaz ne bi bil obsojen in midva se ne bi o tej zadevi pogovarjala in to je to”.
Kako je denar prišel do Čeferina, če račun ni bil izstavljen?
“Glejte, očitno so se potem zmenili na ta način – da bodo železnice zagotovile določna dela, Čeferin pa bo moral najti gradbenika in ta gradbenik je bil prav tisti, ki mu je v tistem času obnavljal prostore na odvetniški družbi Čeferin, Nihad Bešić”, je pojasnil Milović, ki dodaja, “da so oni sicer izstavili neke račune, da pa je bil problem potem ta, da je Bešič izstavil račune brez DDV-ja. Na železnicah je Nada Drobne Popović, ki je bila poslovna direktorica, račune izplačala, potem pa so seveda njene podrejene ugotovile, ko so zahtevale izplačilo DDV-ja nazaj, da je nekaj narobe”, je pojasnil Milović, ki je dodal, da je po vsej verjetnosti Bešič nato ta denar dvignil in ga odnesel Čeferinu.
Čeferin laže
Trditve Čeferina, da Kostiova in Bešiča ne pozna, Milovič označuje za laž. Dokazilo za to naj bi bili zasebni pogovori z Milovičem, v katerih sta mu priznala, da je to res, to so mu dejali tudi drugi, za kar prav tako pravi, da lahko dokaže. “S Kostiovom je imel podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju, Kostiov je sam rekel, da je k njemu hodil, pred sodiščem je hodil, Kostiov je sam rekel, da ga je Čeferin napotil k meni, ravno zaradi te zadeve, Bešič pa mu je obnavljal prostore”, pojasnjuje Milović, ki meni, da je tam še vedno moč najti materialne dokaze za to.
Milović Kostiova ne krivi za nastalo situacijo a pravi, da “če bi bila ta provizija plačana kot se danes izstavljajo računi in plačajo davki, mene danes ne bi bilo tukaj za to temo, tudi ne bil obsojen in ne bi bilo nič“, poudarja Milović, ki je prepričan, da ga je v to “namočil Aleksander Čeferin”.
S Čeferinom sta bila družinska prijatelja
Kar je za Milovića še bolj šokantno pri vsem tem je to, da sta bila s Čeferinom prijatelja, tudi družinska, osebna, “pri njemu sem, kot ste videli eno leto opravljal pripravništvo”, je dejal posredno povedal, da v ožji krog odvetniške družbe Čeferin redko kdo pride, pri čemer je opomnil na fotografijo. Milović ne razume, zakaj se je obrnil proti njemu, meni pa, da je bilo zaradi prevelikih pričakovanj. Danes z njim ni več v stikih, češ, “kako biti v stikih z nekom, ki te želi spraviti v zapor.”
Na vprašanje Tomašiča ali je kdaj “vzel kuverto in jo odnesel Čeferinu”, Milović odgovarja, da sicer nikoli ni vzel kuverte od Bešiča, da pa mu je v preteklosti dostavil dve kuverti, pri čemer je eno dostavil Luki Zajcu , drugo pa Aleksandru Čeferinu, pri čemer predvideva, da je bil notri “verjetno tudi denar”. Na vprašanje voditelja ali je “normalno, da se odvetniku plačuje z gotovino”, Milović odgovarja, da je odvisno za kaj gre.
Tomašič Milovića opozori, da bo Čeferin najverjetneje vse njegove trditve zanikal a Milović pravi, da se je pripravljen soočiti z njim o tem, “tudi vpričo detektorja laži, še celo vabim ga, javno ga vabim na katerokoli televizijo, ne samo na vašo, na katerokoli televizijo,” je dejal Milović, pri čemer tudi Tomašič poudari, da bo z veseljem gostil Aleksandra Čeferina, da se stvari razjasnijo.
Upa, da bo enako kot Kositov in Bešič lahko opravil družbeno koristna dela
Milović je obsojen na leto in pol zaporne kazni, Kostiov in Bešič pa na dve leti, s tem, da zaporno kazen nadomestita oziroma jo izvršita z družbeno koristnim delom, 480 ur. Milović je za enako alternativno možnost podal prošnjo, vendar njegovi prošnji ni bilo ugodeno. Milović pravi, da ga je sodišče s tem “užalilo”, saj izpolnjuje vse formalne pogoje, vendar, da tudi “po briljantni karieri policista, uspešnega pravnika, zaslužnega za to domovino, tudi pri osamosvojitvi, sem po njegovem leta 2008 stopil v čevlje kriminala”, ko se je zaposlil pri Čeferinih. Na vprašanje zakaj še vedno ne prestaja zaporne kazni, Milović pojasnjuje, da je podal pritožbo na Višje sodišče, o tem naj bi odločali v kratkem, “upam, da mi ne bo treba, upam, da bom tako, kot sta ona dva Kostiov in Bešič, dobil družbeno koristno delo, pošteno bi bilo«, je dejal Milović, ki pravi, da išče pravico še naprej »podal sem zahtevo tudi za revizijo na Vrhovno sodišče, čakam na odločitev”. Sprva obtožen, da je vzel 390 tisoč evrov, na koncu pa je bil obsojen za 7 tisoč evrov, ki naj bi mu jih dal Bešić, ki je to rekel izključno le zaradi pogajanj z odvetnikom in sicer ne drži. A Bešič naj bi na zaslišanju rekel, da je dal tudi Čeferinu 120 tisoč evrov, kar Milović potrjuje, demantira pa dejstvo, da je bil Čeferin kot priča zaslišan.
Aleksander Čeferin seveda ni bil zaslišan, je dejal Milović, ki pojasnjuje, da je bilo to leta 2016, ko je Čeferin kandidiral za predsednika UEFE, “če bi bil on v postopku, te kandidature ne bi bilo in če bi bila pravica, on danes ne bi mogel biti predsednik UEFE“. Milovič ga je tudi sam predlagal za zaslišanje, a ga je tudi Željko Pavlica prosil, naj ga s predloga za zaslišanje umakne, nato ga je umaknil, predlagala pa ga je kasneje sodnica, ki pa s povabilom tudi ni vztrajala, saj je Miloviča kasneje oprostila.
Izven teme o samem postopku, je Tomašič gosta povprašal ali ve kaj o »spornem« potrdilu iz Litije, ki ga je Čeferin dobil zaradi same kandidature za predsednika UEFE, kjer so mu očitali, da ima premalo izkušenj a Milović pravi, da bi moral to sam prvi pojasniti.
Tomašič ga je vprašal, kar vse najbolj zanima
Tomašič se je z gostom dotaknil tudi teme, ki je bila ena od tem v DZ in sicer o namigovanjih, da Milović dela za predsednika vlade Roberta Goloba. Golob je to sprva zanikal, kasneje priznal a Tomašič Milovića direktno vpraša: “dajte nam povedat, kaj ste vi delali za Roberta Goloba oz. za vlado?”.
Da Golob na takratno direktno vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča ni tudi direktno odgovoril, je presenetilo tudi Milovića, ki pravi, da je bil nad odgovorom Goloba presenečen. Milović pojasnjuje, da je Golob sicer naknadno svoj bolj konkretni odgovor podal na POP TV, a da se je o njemu govorilo marsikaj, pri čemer je opomnil tudi na Mahničevo oznako, da je “kriminalec”. “To pa moram povedat, naslednji dan sva bila skupaj na lovu in sploh ni vedel, kdo sem. Tudi jaz nisem vedel, da je on to rekel v parlamentu, ker vprašanje, kako bi bilo okoli tega potem tam” je pojasnil Milović, ki je dodal, da sta se potem z Mahničem slišala in da je zadevo “nekako omilil”.
Milović tudi o Golobu
Milović je dejal da Goloba pozna več kot deset let in da je pri “njemu delal tudi na GEN-i, pri korporativni varnosti,” je pojasnil Milović, ki poudarja, da se s slednjo ukvarja že odkar je zapustil državno upravo oziroma s svetovanjem na tem področju. Pojasnil je, da ga je Golob januarja 2022 prosil za pomoč, ko se je odločil za kandidaturo na državnozborskih volitvah in Milović je na to pristal. Tomašič je skušal iz Milovića izvleči odgovor, ki zanima celotno javnost in sicer, kaj je počel na sestankih v prisotnosti ministrov, sploh če drži dejstvo, da za delo za vlado nima nobene pogodbe, a se je zdelo, da se Milović direktnemu odgovoru izmika, češ, da ne vidi ničesar napačnega v tem, da z vlado delo svoje izkušnje. Milović pojasnjuje, da je Golob dobil varovanje s strani policije že v času izvolitve za mandatarja, “takrat je imel šefa varovanja in varovanje, normalno. Kasneje, me je poklicala generalna sekretarka, ki sem jo poznal od prej, Barbara Kolenko Helbl. Ona je generalna sekretarka vlade, ona me je poklicala in me je povprašala glede tega varovanja, kako smo mi včasih delal, ko smo varovali dr. Janeza Drnovška. Povedal sem ji, kakšen sistem je bil” je dejal Milović, ki je dodal, da je to pojasnil tudi Golobu. Sestankovanja z ministri ni zanikal, češ, da ga je poklical tudi nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar pa se je srečal večkrat a še v času, ko je bila policistka. Na vprašanje ali ve kaj o domnevno spornih poslih GEN-i, Milović pravi, da ne ve ničesar, v nadaljevanju je na kratko opisal čas dela za GEN-i.
O “ukradeni” identiteti v Romuniji in sestajanju z ministri
Tomašič v nadaljevanju Miloviću postavi provokativno vprašanje in sicer, kako, da so Golobu v času ko je on skrbel za korporativno varnost, ukradli identiteto v Romuniji. Milović na to odgovori, da za to ni vedel, “kdaj je bilo to,” sprašuje Milović, Tomašič odgovarja “tudi jaz ne vem, ker tudi on ni povedal“. Milović pravi, da z Golobom trenutno nista v kontaktu in da nikoli nista “sodelovala”, a to za voditelja ni zadovoljiv odgovor, sploh glede na to, da je Milović priznal, da se je srečal z več ministri, pa tudi z nekdanjih generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom, za katerega pravi, da je sam podal soglasje, da je na sestanku lahko Milović prisoten, “takrat ga ni nič motilo, potem, čez tri ali štiri mesece je pa pisal, da ga je vse motilo”, je pojasnil Milović, ki pravi, da je Lindavu skušal pojasniti prednosti načina varovanja iz področja kriminalistične policije, saj, kot pravi, Lindav izhaja iz te vrste.
Milović svoje delo opiše kot delo, pri katerem prvo opravi posnetek varnostnega stanja, gre za vse vrste varovanja, “dejansko to je dobesedno varnostna politika podjetja, pregledaš kako je s tem, na vseh segmentih, potem jaz dejansko pregledam vsak segment posebej, ugotovim, kje so možne izboljšave in kje ne in potem predlagam na kakšen način bi se naredile izboljšave” pojasnjuje Milović, ki poudarja, da se pri tem omejuje tudi na sredstva in način, kako učinkovito čim več prihraniti. Pojasnjuje tudi, da to opravi še preden se pripravi pogodba, saj na tak način skuša podjetje “prepričati” v sodelovanje.
“Še enkrat se vam zahvaljujem, samo to, še enkrat se vam zahvaljujem tudi za vaš pogum, če tako lahko rečem, da ste me poklicali v živo, ker dve leti si nihče tega ni upal,”, je zaključil Milović. Tomašič je ob tem v šali pripomnil, da se njemu “ni zdelo tako hudo”, da pa Aleksandru Čeferinu sporoča, da je “vedno dobrodošel v tem studiu, če želi soočenje, g. Milović je rekel tudi na poligraf, da se ugotovi, kaj je res in kaj ni”, je dejal Tomašič, celotno oddajo pa si lahko pogledate na spodnji povezavi.
Vabljeni k ogledu!
