9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(VIDEO) Iz oddaje Aktualno: Splav prodajajo kot svetleč paket, ko ga odpreš, pa je znotraj bolečina, trpljenje in smrt

Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)

“Upanje zmeraj obstaja. Nikoli ne smemo obupati. Stiska, kriza je začasna, splav je za vedno. Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da je splav travmatična izkušnja. Ne samo, da splav ustavi eno srce, ampak tudi na drugi strani zlomi drugo srce, mamino srce,” je v oddaji Aktualno izpostavila ustanoviteljica Zavoda Živim Katarina Nzobandora, kjer je bilo govora o splavu, temi, ki v naši družbi predstavlja tabu. Postajamo namreč družba, kjer se na splav gleda zlahka, čeprav izkušnje mnogih mamic, ki so splav naredile, le-tega obžalujejo po tem, ko do slednjega pride in rešitve več ni. “Ni jim všeč, da spodbujamo življenje, veselje do življenja, da se ljudje zavedajo, da imajo otroci pri 10 tednih razvite nogice in rokice, srček pa mu sodeč po najnovejših raziskavah bije že pri 16. dnevu, kažejo,” je izpostavila vodja pohoda za življenje Urša Cankar Soares.

V oddaji z voditeljem Aleksandrom Rantom so gostje sprva spregovorile o tem, kaj zanje predstavlja splav. Splav je po besedah glasbenice in pedagoginje Nade Žgur prekinitev življenja. “Če se zavemo, da življenje velja od prvega trenutka spočetja, je vsak poseg, ki ni v korist življenju, prekinitev življenju”“Vzeti življenje nedolžnemu človeku je narobe in splav vzame življenje nedolžnemu človeku, zatorej je splav zmeraj narobe. Človek, ki že obstaja od spočetja naprej, je nedolžen in ni po lastni volji želel obstajati. In zatorej ga moramo zaščititi kot zaščitimo vse druge ljudi, skupine, manjšine,” je pojasnila Urša Cankar Soares in dodala, da je še posebej potrebno zaščitit otroke, ker vemo, da brez otrok nas ne bo in da so otroci nekaj najlepšega, kar se nam lahko v življenju zgodi. Ustanoviteljica Zavoda Živim Katarina Nzobandora je izpostavila, da je splav nedvomno prekinitev življenja nerojenega otroka. Opozorila je, da gre za travmatičen dogodek. “Ne samo da splav ustavi eno srce, ampak tudi na drugi strani zlomi drugo srce, mamino srce.” Včasih lahko vpliva tudi na celo rodbino.

Splav prodajajo kot neki svetleč paketek, ko ga pa odpreš, je znotraj samo bolečina, trpljenje in smrt
Žgurova je povedala, da jo žalosti, da se splav v družbi tako lahkotno sprejema. Pravi, da poskuša v vsak pogovor, kadar ima to možnost, vnesti radost, ki jo sama čuti do življenje. Ko opazuje otroke, kakšno bogastvo predstavljajo, se sprašuje, kako lahko druga stran končanje življenja otrok tako zlahka jemlje. “Gre za zaslepljenost, ki izvira iz nepoznavanja biologije. Tega preprosto ne morem razumeti.” Cankar Soaresova je v zvezi z lahkotnostjo dojemanja splava izpostavila, da do tega prihaja tudi zato, ker nosečnost predstavlja praktični problem, nezaželen splav pa predstavlja praktično rešitev v hitrem svetu.

Po besedah Nzobandorove uradne številke kažejo, da  je bilo v Sloveniji do sedaj med 600 do 700 tisoč splavov. “To so ljudje, ki bi danes živeli med nami. To so ljudje, ki so bili rojeni od leta 1952 naprej. To pomeni, da ena tretjina našega naroda manjka.” Po njenem mnenju smo družba zlomljenih src, zato je ta tema tabu, ker je težko o tem govoriti, da bi se odmaknili od čustev. Za tem stoji 700 tisoč mamic, pa tudi očetje, bratje, sestre, medicinsko osebje. “Nek način je vsak od nas ranjen na račun splava. To je bolečina celega naroda. Zato je težko govoriti o tem. Vsi, ki so vpleteni v to zgodbo, poskušajo to prodajati kot nekaj lahkega. Splav prodajajo kot nek svetleč paketek, ki ti je ponujen, ko ga pa odpreš je znotraj samo bolečina, trpljenje in smrt,” je opozorila in iz izkušenj dodala, da jih veliko reče, da so takoj po splavu le-tega obžalovale, a tega tedaj več ne morejo popraviti.

Katarina Nzobandora: “Doma sem črpala spoštovanje do življenja, vrednost življenja”
Ustanoviteljica Zavoda Živim je v oddaji pojasnila, čemu se je pričela razdajati kot pričevalka za življenje, da s tem pomaga mamicam v stiski. Katarina Nzobandora pravi, da je od malega čutila klic. Tudi njena družina je bila zmeraj “pro life”, čeprav nismo poznali te besedne zveze. “Ko sem bila mlajša, se je pojavila mlada mamica, ki je zanosila v tujini, neporočena. Starši so ji rekli, naj gre od doma in nazaj pride brez otrok. Bila je sama na cesti, brez doma, mi smo jo sprejeli. Pri nas je preživela celo nosečnost, kot bi bila moja sestra, v Sloveniji je tudi rodila. Starši so jo prišli pogledat, navdušeni so bili nad otrokom, sprejeli so njo in otroka nazaj, ona se je s tem fantom poročila in imela še več otrok,” je povedala. Pravi, da je že takrat razumela, da je potrebno življenje varovati. Kasneje so v rejništvo sprejeli eno deklico, najstnico, ki ni imela kam it. “Doma sem črpala spoštovanje do življenja, vrednost življenja. Čutila sem, da me Bog nekam kliče.” Delila je tudi svojo izkušnjo, ko je zanosila in je otrok v devetem mesecu nosečnosti umrl. “Začelo se je težko žalovanje. Po 13 letih sem hvaležna za to izkušnjo, bilo pa je težko.” Kasneje je zanosila in rodila dvojčka. Potem je videla, da je čas, da začne. Najprej je pričela z delovanjem preko Facebooka, nato so ji tam ukinili stran. Ženske z izkušnjo s splavom so jo same poiskale. “Zavod Živim že ves čas zaznamuje pristop pomoči osebam po splavu in tistim, ki so v stiski. Izjemno težke so zgodbe, so osamljene, vsi tisti, ki so jih spodbujali na pot k splavu, so jih potem pustili same,” je izpostavila in dodala, da je zavod zaživel, ljudje so se sčasoma sami začeli priključevati.

Foto: Nova24TV

Cankar Soaresova je povedala, da tudi sama prihaja iz večje družine, kjer je bilo pet otrok. Njena starša sta bila tudi rejnika, več otrok so imeli. Priznala je, da je tudi njo mladostništvo odneslo in je bila za splav. “Ko sem imela svoje otroke, sem prebrala pričevanje gospe Patricie Sandoval, aktivistke, ki je šla čez tri splave. Delala je tudi na kliniki za splave, kjer je morala sestavljati splavljene otroke, da je videl zdravnik če je celota. To je bil korak, da se angažiram. Poslušala sem ogromno žensk, pretreslo me je, ko sem videla, da so obžalovale,” je izpostavila in dodala, da je iskala priložnost, kaj narediti v zvezi s tem, in prišlo je vabilo v ekipo Pohoda za življenje.

Družba rabi zlomljene in ranjene ljudi, ker so to najboljši potrošniki
Ustanoviteljica Zavoda Živim je izpostavila, da je potrebno zavedanje, da so moški ključni v tej zgodbi. “Zato pa vam družba govori, da morate biti tiho. Jasno je, da kjer bo moški trden in bo dobra opora svoji ženi, se to ne bo zgodila. Družba rabi zlomljene in ranjene ljudi, ker so to najboljši potrošniki.” Moški so po njenih besedah ključni in morajo biti glasni. “Ne ustrašite se, ne podlezite očitkom, da bodite tiho, ker nimate maternice. Ženske potrebujejo trdnega moškega, ker ženske smo bolj čustvene in lahko klonemo.” Voditeljica slovenskega Pohoda za življenje je izpostavila, da morajo imeti moški jasno mnenje o vseh moralno pomembnih temah. “Moški imajo ravno tako pravico, da povedo, kaj mislijo o splavu, sploh pa o splavu svojega lastnega otroka.”

Foto: Nova24TV

Na vprašanje, če se tukaj pojavi vprašanje glede strahu pred odgovornostjo, je Nzobandorova spomnila, da če se ozremo na sam začetek, Adama in Evo, je Adam, ko je Eva naredila napako, rekel, da je ona kriva. Odgovornost je tako povsem preložil na njo. “Isto se zgodi, ko ženska zanosi. Se umakne, kot da ni njegov otrok, in misli, da je kavalir s tem, ko ji da odločitev. V resnici jo s tem zapusti, ona je popolnoma sama.” Povedala je, da dela z ženskami, ki so naredile splav. “Ženska, ki jo je moški tako pustil na cedilu, takega moškega ne spoštuje več. Ga nima rada ali ga začne celo sovražiti. Zelo pogosto po splavu sledi ločitev.” Moški bi se po njenih besedah morali zavedati, da so steber družine, ne pa se izogibati odgovornosti. “Ženske bomo to cenile.” Žgurova je v zvezi s tem opozorila, da je ambicioznost (zaslepljenost s kariero, denarjem) tista, da ljudje postanejo slabiči v družinskih vrednotah.

Kontracepcija je abortivna in prinaša posledice na čustvenem in duhovnem nivoju
V zvezi s hormonsko kontracepcijo, ki je postala univerzalna, zastonj, deklet se o njej ne poduči, je Nzobandorova povedala, da se v zvezi z njo ne zavedamo posledic na čustvenem in duhovnem nivoju. Povedala je, da na duhovne vaje, kamor prihajajo ženske po splavu, lahko pridejo tudi tiste, ki so uporabljale kontracepcijo, pa nikoli niso naredile splava, ampak imajo vseeno enake posledice, kot da bi naredile splav. “Zakaj? Eno izmed delovanj hormonske kontracepcije je, da tanjša sluznico v maternici, zato se otrok, ki nastane, ne more ugnezditi in pride do zgodnjega splava. Lahko se to pokaže kot pozna ali močnejša menstruacija in ženska niti ne ve, da je zanosila,” je izpostavila in dodala, da smo na duhovnem nivoju vsi povezani. “Mama čuti otroka, četudi ni vedela, da obstaja. Kontracepcija telesno rani žensko, prav tako tudi čustveno. Ženska se čuti izrabljeno, kot da je predmet za uporabo poželenja moškega.”

“Če je spolnost nekaj najlepšega med možem in ženo in od tam izvira novo življenje, potem to uničiti je ena najbolj logičnih taktik tistih, ki želijo promovirati kulturo smrti,” je opozorila Urša Cankar Soares. “Težko se je soočiti s tem, da si več let jemal kontracepcijo in nisi vedel, da je abortivna. Ko sem to spoznala, nisem vedela, na koga s prstom pokazati.” Poudarja, da je bila najbolj jezna na ginekologinjo, ker ji tega ni povedala. “Mi smo poklicani k več, k lepi spolnosti, osrečujočim odnosom.” S to kontracepcijsko kulturo se po njeno to ne bo zgodilo. Ljubezen namreč raste s časom, v paru, gre na globoko, ne samo da je prvih nekaj trenutkov vse oh in sploh, nato pa menja.

Družina je moteča stvar, ker smo tam močni, pomirjeni
Na vprašanje, zakaj kljub obilju v primerjavi s predniki kot družba nismo sposobni zagotoviti tega, kar imamo zapisano v ustavi, in sicer da država ustvarja pogoje, za katere se bodo starši odločili za rojstvo otrok, je Žgurova izpostavila, da poskuša ideologija vse najvišje vrednote speljati v pekel. Govori se, da družina ni pomembna, o družinah odločajo tisti, ki ne vedo, kako je biti starš. “Prebrala sem knjigo o kulturnem marksizmu in od tam mi je zelo jasno, od kod to izhaja. Družina je moteča stvar, ker smo tam močni, pomirjeni, tam najdemo smisel, ki ni isti, kot nam ga danes vsiljuje družba. Moteča je seveda tudi vera.”

Foto: Nova24TV

Voditeljica slovenskega Pohoda za življenje je povedala, da želijo zagovorniki splava iz njihovih ust slišati, da želijo prepovedati splav. “Ni jim všeč, da spodbujamo življenje, veselje do življenja, da ima otrok pri 10-ih tednih razvite nogice in rokice, da otrokom sodeč po najnovejših raziskavah srček bije pri 16. dnevu.” Če bi se splav prepovedalo, bi še vedno obstajali nekateri, ki bi ga delali. Kar nekaj pa bi se prepovedjo rešilo. “Če bi nekaj spremenili, bi bila to rešitev. V Sloveniji smo “pro life” mlado gibanje, staro 15 let. Ljudi je potrebno najprej navaditi na to miselnost, pot je boljša preko spremembe srca kot preko prepovedi,” je izpostavil in dodala, da želijo vplivati na srca ljudi.

Zakoni ne spreminjajo srca, srca so tista, ki spreminjajo zakone
Nzobandorova je v zvezi s tem, da kakšnega interesa za spremembe do sedaj ni bilo. “Zavedati se moramo, da vsi, tako politiki kot mi, živimo v tej družbi. Vsi moramo spremeniti srce.” Zakoni po njenih besedah ne spreminjajo srca, srca so tista, ki spreminjajo zakone. “Pri vseh je potrebna sprememba srca, da se preide iz svojega malega sveta egoizma, kjer se poskrbi zase, skrajnega individualizma, ki je povsod na pohodu. Ko vsak misli nase, smo vsi nesrečni. Vsak naj pomisli, kaj lahko sam naredi.” Kot pravi Nzobandorova je sveta Mati Tereza rekla, da če želiš spremeniti svet, pojdi domov in ljubi svojo družino. “Če vsak naredi dobro delo na dan, bomo naredili ogromno.” Slovenci smo sicer depresiven narod, o tem priča tudi velika količina predpisanih antidepresivov na leto. Pozvala je k pozitivnemu pogledu na življenje. “Ko vas kdo vpraša, kako ste, odgovorite, da ste dobro.” 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine