Velika noč velja za največji krščanski praznik, čeprav je v ljudskem izročilu nekoliko bolj zakoreninjen božič. A velika noč ne obstaja zgolj zaradi pirhov, potice in šunke, pa tudi zaradi velikonočnih zajcev ne – poanta praznika je v sporočilu, da je življenje močnejše od smrti.
Na koledarju je velika noč premakljiv praznik. Vedno se praznuje na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. To pomeni, da je praznik vedno umeščen v čas po uradnem začetku pomladi. Najbolj zgodaj smo jo v novejši zgodovini praznovali 23. marca in sicer leta 2008, medtem ko smo jo leta 2011 praznovali mesec dni kasneje – 24. aprila. Priprava na veliko noč se začne dobrih šest tednov prej s pepelnično sredo, ko se v cerkvah izvaja obred pepeljenja. Sledi šest postnih nedelj oz. tednov, ki poudarjajo predvsem vidik osebnega spreobrnjenja in spokoritve, v drugi polovici postnega časa pa se pozornost vse bolj obrača v Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Šesta postna nedelja je imenovana tudi cvetna ali palmova – gre namreč za spomin na Jezusov zadnji slovesni prihod v Jeruzalem, ko so ga množice sprejele kot Mesijo oz. Odrešenika, ki ga je pričakovalo izvoljeno ljudstvo. Vendar se je njihovo razpoloženje v zelo kratkem času obrnilo v sovraštvo. Na cvetno nedeljo se v cerkvah tako blagoslavlja zelenje (na Slovenskem predvsem butarice in oljčne vejice) kot spomin na dogodek, ko so ljudje polagali na tla palmove veje, da bi počastili Jezusa. Na to nedeljo se tudi že bere pasijon oz. odlomek iz evangelija o Jezusovi obsodbi, križanju in pokopu.
Vrhunec postnega časa pa predstavlja veliki teden. Na veliki četrtek škofje ordinariji dopoldne mašujejo skupaj z vsemi duhovniki iz škofije ter blagoslovijo olja za maziljenje pri krstu in birmi. Večerna maša na veliki četrtek pa je posvečena spominu na Jezusovo zadnjo večerjo ter umivanje nog, pa tudi na Jezusov krvavi pot v vrtu Getsemani, kjer so ga aretirali tempeljski stražarji in ga odpeljali na zaslišanje k velikim duhovnikom. Veliki petek pa je edini dan v letu, ko se ne obhaja sveta maša – gre za spomin na Jezusovo obsodbo in križanje. Na ta dan v cerkvah poteka križev pot, v večernih urah pa obred velikega petka z besednim bogoslužjem, češčenjem križa in meditacijo ob Božjem grobu. V cerkvah na ta dan oltarji niso pokriti. Češčenje ob božjem grobu se tako začne v petek zvečer in traja do velike sobote zvečer, ko se začne slovesna velikonočna vigilija s slavjem luči. Takrat se prvič spet oglasijo zvonovi ter orgle, ki utihnejo na večerno mašo na veliki četrtek. V soboto čez dan sicer potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedil, v soboto zjutraj pa tudi blagoslov velikonočnega ognja. Velikonočna vigilija pa velja za najbolj slovesno mašo v celem letu, ko se ob božji besedi spominjamo odrešenjske zgodovine človeštva. V več cerkvah je na ta večer tudi sprejem oz. krst odraslih kristjanov.
Na velikonočno nedeljo sledi nedeljska jutranja vstajenska procesija in slovesno bogoslužje v čast vstalemu Kristusu, ki je premagal smrt. Ta dan je zaznamovan tudi z velikonočnim obedom z jedili, ki so bila blagoslovljena dan prej – v slovenskem prostoru je to ponavadi šunka, hren, potica in pirhi (pisanice).
Uredništvo Demokracije vam želi lepo in doživeto praznovanje velike noči, naj bo polno blagoslova in miru, pa tudi zavesti, da je dobro vedno močnejše od zla in da smrt v našem življenju nima zadnje besede.
