0.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Varuh človekovih pravic se distancira od ukinitve dneva spomina žrtev komunističnega nasilja

Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)

Odločitev vlade o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila buren odziv, nobenega odziva pa od tistega, ki bi se ob tem moral z gotovostjo oglasiti. Institucija Varuh človekovih pravic, katere namen je med drugim tudi zagotavljanje pravice do dostojnega pokopa, je doslej molčala, na našo pobudo pa so postregli s skromnim odgovorom v smislu – naredili smo vse, kar smo lahko, do tega pa se ne opredeljujejo.

Institucija Varuha človekovih pravic se od ukinitve dneva spomina žrtev komunističnega nasilja distancira in do njega ne opredeljuje. To je namreč moč razbrati iz njihovega komentarja, v katerem navajajo splošna dejstva in  trdijo, da je “za nepristransko ugotavljanje zgodovinske resnice potrebno zbrati vse razpoložljive informacije”. Iz njihovega močno neopredeljenega stališča je moč zaključiti, da vsekakor ne stopajo v bran razžaljenim.

Kljub dejstvu, da Varuh varuje človekove pravice, zagotovljene v Ustavi RS in s tem tudi 34. členu Ustave, ki se razume tudi kot pravica do dostojnega pokopa, se Varuh ob ukinitvi dneva spomina ni oglasil. Na našo pobudo in vprašanje so se le odzvali in pojasnili, da so vprašanja povojnih pobojev in dostojnega pokopa žrtev že skoraj 30 let predmet razprave in da se strinjajo, da je treba glede po vojni pobitih oseb uveljaviti načelo spoštovanja človeškega dostojanstva vsakega človeka, ki velja tudi za pokojne. Varuh je našteval splošna dejstva, ob tem pa poudaril potrebo po “izpeljevanju postopkov glede odkritih primerov”, kar pa nima absolutno nobene zveze s tem, da je bil mrtvim žrtvam odvzet dan za spomin, s tem pa odvzet dan za žalovanje vsem njihovim svojcem. Ne le, da jim je bil odvzet, vlada meni celo, da je “šlo za napako, ki jo je bilo treba odpraviti”.

Komemoracija na predvečer dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. (Vir: Twitter)

Nadaljevali so z “opravičevanjem”, da so v svojih mandatih “spodbujali pristojne organe, da zagotovijo po vojni pobitim osebam človeškega dostojanstva vreden spomin” in od njih terjali finančna sredstva za odkritje prikritih vojnih in povojnih grobišč, pri že odkritih grobiščih naj zagotovijo simbolni pokop žrtev, spominska znamenja in dostop sorodnikov žrtev do kraja pokopa.  Varuh se ograjuje od komentiranja ukinitve dneva spomina, češ, da to “ni skladno z njegovo vlogo”. Tako je razumeti njihovo navajanje pooblastil. Pri tem so se ogradili tudi od zagotavljanja človekovih pravic, zaradi česar Varuh sploh obstaja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine