Piše: mag. Tadej Ian
Strategija razogljičevanja, ki je v EU modna muha 21. stoletja, in slepa vera v to, da je za podnebne spremembe, ki se zdaj dogajajo, kriv človek, temeljita na računalniških klimatoloških modelih. Namen tega prispevka je pokazati, da se je v zadnjih desetletjih razvila okoljevarstvena kvazireligija, ki grozi, da bo gospodarsko uničila zahodno civilizacijo.
Razvoj čedalje bolj zmogljivih računalnikov je omogočil napredek znanosti na številnih področjih. Toda ta napredek je dvorezen meč. Zaupanje znanstvenikov v računalnike oz. računalniške modele je preveliko glede na to, da so računalniki toliko popolni, kot so popolni njihovi kreatorji – ljudje. Preveliko zanašanje na računalnike lahko povzroči strahovite napake, če njihovi uporabniki menijo, da so računalniki nezmotljivi. In točno to se v modernem svetu dogaja v povezavi s podnebnimi spremembami. Osrednja znanost verjame, da je za podnebne spremembe kriv človek. Osrednja znanost tudi verjame, da človek podnebne spremembe lahko ustavi. Oboje je kajpak popoln nesmisel, ki bi se mu znanstveniki pred 50 leti in več smejali. Podnebne spremembe so bile na tem svetu od nekdaj, še preden se je človek sploh pojavil. In prispevek človeka k njim je tako zanemarljiv, da sploh ni vredno omembe. Toda računalniki s svojimi klimatološkimi modeli trdijo drugače, zato je osrednja znanost te nesmisle posvojila.
Vladavina strojev
Vsekakor drži, da so stroji in v zadnjem času tudi računalniki, ki so prav posebni stroji, modernemu človeku življenje močno olajšali. Naši predniki izpred nekaj stoletij si niso upali niti sanjati, da bi bili ljudje sposobni dejanj, ki so danes nekaj samo po sebi umevnega in so relativno poceni, da si jih lahko privošči skoraj vsak rezident zahodne civilizacije. Gradimo s stroji, potujemo s stroji, zdravimo se s stroji in celo zabavamo se s stroji.
Toda velika težava, ki se je dandanes zaveda (pre)malo ljudi ali pa se jim to ne zdi pomembno, je dejstvo, da ljudje postajamo vse bolj odvisni od strojev. V zahodni civilizaciji se v šolah ne učimo več življenjsko uporabnih stvari, ki bi nam omogočale preživetje. Ne znamo več loviti, nabirati, obdelovati zemlje in graditi (brez strojev). Dodatna težava je v tem, da nimamo več niti fizične kondicije, ki bi nam omogočala preživeti brez strojev. Zaradi industrijske proizvodnje se izgublja celo obrt. Včasih je bilo kovačev, čevljarjev, mizarjev itd. kot gob po dežju. Danes pa le težko najdemo obrtnika, ki je sposoben ustvariti kaj življenjsko uporabnega tradicionalno, brez strojev. Še največja težava so računalniki. V industrijski dobi so ljudje znali upravljati stroje in jih popravljati. Danes pa stroje upravljajo računalniki, ki tudi javljajo napake, ko se kaj pokvari. Če si na primer ogledamo primer avtomobilizma, lahko ugotovimo, da je prihodnji trend razvoja usmerjen v vozila, ki ne bodo potrebovala voznika. To pomeni, da ljudje verjetno že čez nekaj deset let, zagotovo pa čez sto let ne bodo več znali voziti avtomobilov, ker jih bodo namesto njih vozili računalniki. Moderni človek se tako spreminja v telesno nizko zmogljivega slabiča, ki postaja vse bolj neumen. Za preživetje je namreč potrebna pamet. Kdor je bil neumen pred stoletji, ni bil zmožen preživeti. Danes pa za ljudi skrbijo stroji, tako da preživijo tudi slabiči in neumneži. Ti imajo potomce, kar se v preteklosti ne bi moglo zgoditi, in svojo neumnost ter šibkost prenašajo na prihodnje generacije.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
