Piše: Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović
Na nedeljskih volitvah volilna podpora desnim strankam. Prebujenci izgubili več deset mandatov, največ liberalci in zeleni. Obstaja možnost prihodnje čisto desne koalicije, a le če bodo desne stranke zmogle toliko politične volje in modrosti, da presežejo ideološke razlike.
Nedeljske volitve v evropski parlament (EP) so potrdile tisto, kar se je kuhalo že nekaj časa in so politični analitiki že mesece napovedovali. Evropsko volilno telo se je namreč obrnilo politično desno. Veliki »verodostojni in visoko profesionalni mediji« po naši celini so sicer tako rekoč do zadnjega trenutka tiščali glavo v pesek, naročali ankete, ki so kazale precej olepšano sliko političnih razmer in objavljale traktate, v katerih so »prominentni intelektualci«, vsi po vrsti kakopak plačani govorci političnih institutov, ki jih financirajo globalisti, svarili pred političnim obratom v desno, češ da bi takšen obrat pomenil konec demokracije in tako naprej in nazaj − običajni repertoar levo liberalnih floskul, kadar stvari ne tečejo po njihovih željah.
V bistvu so za obrat v desno krivi sami, inštituti, za katere delajo, progresivni mediji, v katerih objavljajo, in njihovi globalistični gospodarji. Progresivna oziroma prebujenska agenda, ki jo leta vsiljujejo Evropi, je končno pripeljala do točke, ko je evropskemu elektoratu prekipelo. Za to je, kot rečeno, kriva nečedna trojica progresivne politike − migracije, zeleni fanatizem in mavrične nore perverzije. Ta trojica uničuje našo celino, uničuje evropsko civilizacijo, naše narode in družbeno kohezijo, naše tradicije in kulturo, naše gospodarstvo in blaginjo, varnost naših ljudi in premoženja ter razvoj in prihodnost naše civilizacije.
Politični obrat v desno zatorej ni nobeno presenečenje. Mnogi so sicer presenečeni, da stranke, ki zagovarjajo škodljivo prebujensko politiko, niso izbrisane. No, treba je vzeti v ozir, da so mnoge stranke, ki zagovarjajo progresivno globalistično agendo, že uveljavljene stranke, ki so na prizorišču že desetletja. V tem času so si zgradile ogromen strankarski aparat od državne do lokalne ravni. Za nameček pa člani teh strank zasedajo različne položaje od lokalnih športnih klubov in osnovnih šol do nacionalnih medijev in univerz. Za te ljudi so njihovi položaji eksistenčnega pomena, zato bodo lojalni stranki ne glede na vse, ne glede na škodo, ki jo povzroča politika njihove stranke. Zaradi tega je treba, da desne stranke razženejo te strukture in pošljejo škodljive »prebujence« tja, kamor spadajo, na smetišče zgodovine.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
