Piše: Marjeta Bogataj
Z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki vključuje 60 zadrug in 13.500 družinskih kmetij, smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v kmetijstvu.
Demokracija: Gospod Florjančič, kakšen pomen ima danes Zadružna zveza Slovenije, ki ima 150-letno tradicijo?
Florjančič: Zastopstvo zadružništva oziroma kmetstva ima na današnjem političnem parketu čedalje večji pomen. Vsa ta zgodba uredb, ki prihaja iz EU in je bolj ali manj vešče vpeljana v lokalno zakonodajo, ne gradi na tem, da bi si zagotavljali zdravo in količinsko ustrezno trajnostno pridelavo hrane, ampak gradi bolj na postavljanju pogojev, omejitev itd. V tem pogledu je ZZS resnično pomemben akter zastopanja zadrug in prek njih tudi njihovega članstva, to je družinskih kmetij. Pa tudi sicer smo za zadruge pomemben servis na različnih področjih, npr. pri izobraževanju in svetovanju na področju pravnih, finančnih in kadrovskih zadev, na področju skupne kmetijske politike, promocijskih aktivnosti, kot interesno zastopstvo na področju lokalne in nacionalne politike ter na evropskem parketu.
Demokracija: Predsednik ZZS ste od leta 2020, prej ste vodili Kmetijsko zadrugo Sevnica; kako vas je pot pripeljala na to mesto?
Florjančič: Sem Sevničan, a že dobrih 30 let živim v Ljubljani ali okolici. V sevniško zadrugo sem prišel na povabilo zadružnikov in to uspešno zgodbo mi je bilo v veliko veselje delati, tudi danes z veseljem gledam, kako zadruga napreduje. Sčasoma pa smo v določeni skupini videli, da obstajajo boljše možnosti razvoja zadružništva v okviru ZZS, in nekako je v meni dozorelo zavedanje, da se je včasih treba tudi izpostaviti. Tu je manj operativnega dela, je pa veliko večja odgovornost, kako v tej neoprijemljivosti narediti nekaj koristnega tako za zadružništvo kot kmetijstvo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
