Piše: Marjeta Bogataj
Z Alenko Jeraj, poslanko Slovenske demokratske stranke, smo se pogovarjali o različnih aktualnih vprašanjih.
Demokracija: Vaše poslansko vprašanje vladi o visokem številu posilstev v Ljubljani, ki naj bi jih bili zagrešili nezakoniti migranti, je dvignilo veliko prahu, potem ko je policija sporočila, da vaše navedbe ne držijo. Kako je prišlo do tega?
Jerajeva: Na socialnih omrežjih je krožila informacija, na podlagi katere sem nato postavila poslansko vprašanje, da preverim, ali podatki držijo. Res bi morala eksplicitno najprej postaviti vprašanje »Ali podatki držijo« in šele nato vse drugo. Pogosto postavljam poslanka vprašanja, ker le tako lahko poslanci pridemo do podatkov. Ministrstvo za pravosodje je npr. redno objavljalo podatke o številu zaprtih oseb. Ko sem te podatke večkrat uporabila v razpravah o graditvi novega ženskega zapora, so jih preprosto nehali objavljati. Načrtovali so nov zapor za 140 zapornic, po podatkih pa jih je bilo ves čas zaprtih med 50 in 70. Podobno je tudi s podatki policije. Pred leti so objavljali bistveno več kot sedaj, zato je do podatkov teže priti. Tokratno poslansko vprašanje je zbudilo veliko zanimanja. Počakala bom na uradni odgovor vlade, je pa Policijska uprava Ljubljana že izjavila, da je bilo posilstev v Ljubljani v treh mesecih leta 2023 le 9. No, meni se to zdi veliko, sploh ob dejstvu, da gre le za uradno prijavljene primere.
Demokracija: Opozorili ste, da policija tovrstnih podatkov ne objavlja več – zakaj bi bilo dobro, da bi jih?
Jerajeva: Precej manj podatkov objavljajo, kot so jih, o migrantih – razen o nezakonitih prehodih meje – pa sploh nič. Pogosto se pojavijo pritožbe državljanov, ki živijo blizu azilnega doma. Znan je tudi primer posilstva na Metelkovi ipd. Mislim, da je treba stvari spremljati in preprečevati. Seveda pa ne trdim, da kazniva dejanja povzročajo samo migranti. Smo ena od varnejših držav, vseeno pa je kar nekaj kriminala, in če so podatki dostopni, če vsi spremljamo situacijo, se lahko marsikaj prepreči, bolj smo lahko pripravljeni ipd.
Demokracija: Veliko polemik sproža tudi vladna ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Ste podpredsednica Odbora DZ za kulturo, ki je minuli teden zavrnil predlog priporočil vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve, ki ga je pripravila NSi. Koalicijski poslanci so trdili, da je predlog ideološki – je res?
Jerajeva: Domoljubje ne more biti ideološko. Slovenijo imamo vsi radi, vsaj tako so trdili. Samo slepec ne vidi, da je premalo domovinske vzgoje, simbolov države, nacionalne zavesti … Ne moremo vsega zreducirati na vprašanje, ali poznamo praznike. Slovenija je majhna, Slovencev je malo, malo nas govori slovenski jezik, tako da je pomembno, da imamo visoko nacionalno zavest, sicer nas čez nekaj desetletij ne bo več. Demografska slika je zelo slaba in mene to skrbi. Ob 30-letnici samostojne Slovenije je končno dozorel čas za samostojni muzej, ki bi bil središče naše osamosvojitvene zgodbe, tega edinstvenega dejanja v zgodovini Slovencev. Ukinitev je samo maščevanje in brisanje vsega, kar je naredila prejšnja vlada. Ne razumem te kratkovidnosti, saj gre za našo skupno zgodovino, za obdobje, ki nas ne deli in na katerem bi morali graditi našo prihodnost. Pozitivno za vse. Super je, da smo si različni in kvaliteta življenja je ravno v tem, da zmoremo živeti skupaj, se dopolnjujemo in skupaj rešujemo izzive.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
